Križarska koalicija

Prav na prvi jesenski dan se je v slovenski javnosti po dolgem predahu ob predstavitvi knjige Radost in lepota vere, ki jo je kot zbirko njegovih razmišljanj in nagovorov ob njegovem 80. rojstnem dnevu izdala založba Družina, ponovno pojavil kardinal Franc Rode. Kljub temu da je kardinal Rode prepričan, da so Slovenci, še zlasti pa domači kristjani, ponižano in ustrahovano ljudstvo, ki ni prebujeno, hkrati pravi, da Slovenija ne bo prav nič izgubila, če bo še bolj krščanska in zvesta evangeliju. Da ima kardinal Rode povsem prav, le da so ob kristjanih na Slovenskem ponižani in ustrahovani očitno tudi slovenski politiki, pa je povsem jasno glede na medle in tako za džihadiste Islamske države kot vojaško-politični aparat Združenih držav Amerike povsem neprepričljive odzive na dejstvo, da je State Department tudi Slovenijo uvrstil na seznam najnovejše križarske koalicije proti Islamski državi na ozemlju Iraka in od noči na torek tudi Sirije.

Kot je to sicer bilo že običajno, se poslednji vojaški gospodarji globalnega sveta iz Bele hiše in Pentagona niti niso kaj posebej potrudili, da bi pri političnih vodstvih zgolj domnevno suverenih držav in med njimi tudi Slovenije, preverili, ali soglašajo s tem, da jih State Department uvrsti na ta seznam križarske koalicije držav, ki so del te pravzaprav neformalne koalicije proti Islamski državi v Iraku in Siriji, ki za svoj obstoj in vojaške operacije očitno ne potrebuje nikakršnega formalnega okvirja oziroma dogovora. Kljub temu da je to v okviru Varnostnega sveta OZN že minuli petek poskusil izposlovati ameriški sekretar za zunanje zadeve John Kerry, še nocoj pa si bo potrebno večino in podporo velesil z vetom za resolucijo Varnostnega sveta ponovno poskusil zagotoviti še predsednik ZDA Barack Obama, je malo verjetno, da bi mu uspelo, saj je ta najnovejša križarska koalicija z razširitvijo vojaških operacij nad ozemlje Sirije le poskrbela za svojevrsten precedens v mednarodni praksi in pravu. Medtem ko so tako ali tako s strani ameriških vojaških okupatorjev nastavljene marionetne oblasti v Iraku že nekaj časa zahtevale in prosile za vsaj ameriško, če že ne mednarodno vojaško intervencijo nad radikalno sunitsko Islamsko državo, iz na pol razpadle Sirije pod režimom Baširja al Asada podobnega soglasja za tuje vojaške operacije pod poveljstvom ZDA pač ni za pričakovati.

Čeprav so iz ZDA res že pred tedni sporočili, da nimajo prav nobenega namena, da bi se o vojaških operacijah oziroma letalskih napadih na ozemlju Sirije usklajevali in sodelovali z režimom sirskega predsednika Asada, ki celotne lastne države že dolgo ne obvladuje več, proti politično drugače mislečim v državi pa zlahka poseže tudi po kemičnemu orožju, pa pravzaprav enako velja tudi za vse križarske zaveznice, ki so jih ZDA samovoljno uvrstile na seznam koalicijskih držav v zaenkrat še zgolj letalski vojni zoper pripadnike Islamske države. Ob Sloveniji so se sicer na seznamu držav in organizacij očitno neformalne koalicije proti Islamski državi brez izjeme znašle tudi vse nekdanje jugoslovanske republike in celo Kosovo.

Republika Slovenija je sicer v očeh islamskih ekstremistov Islamske države sokriva in soudeležena kar trikrat, kajti na spisku ZDA sta tudi celotna Evropska unija in celotno severnoatlantsko nebodigatreba zavezništvo oziroma pakt NATO. In glede na to, da je tiskovni predstavnik Islamske države Abu Mohamed al Adnani v več svetovnih jezikih njenim privržencem naložil, da naj se le zanesejo na Alaha in ubijajo državljane držav, ki so vstopile oziroma so se po ameriški samovolji znašle na seznamu držav najnovejše križarske koalicije proti Islamski državi, bi nas - po sili razmer ali rojstvu - državljane te očitno da polsuverene državne tvorbe na sicer danes ponovno prav sončni strani Alp moralo povsem upravičeno vsaj nekoliko skrbeti.

Kakšna ne zgolj zunanje-politično ne-suverena država, neprebujenih, ponižnih in ustrahovanih politikov pa v resnici samooklicana in zgolj po imenu Republika Slovenija je, pa je samo po sebi razvidno iz odzivov domače politične vrhuške. Iz zunanjega ministrstva, kjer kljub aktualni menjavi Vlad ne bo težav s kontinuiteto političnega brezhrbteničarstva, saj bo v Mladiki še naprej ministroval kar Karel Erjavec, so tako medlo sporočili, da Slovenija sicer ni sprejela še nobene konkretne odločitve glede boja proti Islamski državi, da pa se vključuje v mednarodna prizadevanja za zaustavitev njenih terorističnih aktivnosti. Tako nas iz MZZ - po rojstvu ali sili razmer slovenske državljanke in državljane - ne prav prepričljivo pomirjajo, da zaenkrat še pač ni za pričakovati, da bi Slovenija sodelovala pri vojaškem delovanju v Iraku in Siriji, vendar pa da ta prizadevanja in očitno tudi ta križarska koalicija vključujejo tudi vrsto drugih aktivnosti proti Islamski državi, med katere sodijo zaustavljanje rekrutiranja in dotoka teroristov ter financiranja, usposabljanje zaenkrat predvsem lokalnih kurdskih struktur, pomoč pri reševanju humanitarne krize in delegitimizacijo sovražne ideologije ter mednarodnega terorizma Islamske države.

Spregovoril, pa čeprav v prazno, je sinoči ob zasedanju generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku tudi vrhovni poveljnik domačih obrambnih sil in predsednik republike Borut Pahor, ki je za uvrstitev Slovenije med najnovejšo križarsko koalicijo pod patronatom ZDA izvedel šele v soboto popoldne oziroma dan po sami objavi seznama, ki jo je pokomentiral z besedami, da je za tovrstne operacije potreben mandat Varnostnega sveta Združenih narodov, saj da so v nasprotnem primeru veliko tveganje za mednarodni mir in varnost. Če bi naj sicer v mednarodni skupnosti vse bilo in bi potekalo tako, kot je predvideno z mednarodnim pravom, potem se vsaj v primeru Sirije, ki za to ni izdala soglasja, vojaške operacije oziroma letalski napadi preprosto ne bi smeli zgoditi. Tako pa so bile besede predsednika republike Boruta Pahorja izrečene še bolj v prazno, saj so se prav v noči pred njegovim komentarjem te z nikakršnim formalnim dogovorom podprte operacije iz ozemlja Iraka že razširile tudi na ozemlje Sirije.

Kar sicer je pravilno ugotovil celo papirnati vrhovni poveljnik domačih obrambnih sil in predsednik republike Borut Pahor, je, da sta pravzaprav neobstoječa mednarodni mir in varnost že ogrožena. Toda to je bilo tudi vse. Slovensko politično vodstvo namreč ni naredilo ničesar dodatnega, s čimer bi se zamerilo Beli hiši in Pentagonu ter vsaj poskusilo domačo državo črtati iz seznama držav in organizacij te najnovejše križarske koalicije, ki so jo samovoljno sestavili in objavili v ZDA. Toda tako to gre. Križarske vojne nekoč so potekale pod patronatom Vatikana in Rimskokatoliške cerkve, da bi kristjanom zagotovili dostop do svetih krajev v Jeruzalemu in njegovi bližini. Danes pa križarska vojna za rekatolizacijo dežele pod okriljem kardinala Franca Rodeta poteka kar na domačih tleh, prave, sodobne križarje v nekdaj Svetih deželah pa prosto po lastni volji vodijo in sestavljajo Združene države Amerike, da bi naftnim korporacijam in drugim kapitalistom zagotovili dostop do naftnih polj na severu Iraka in v Siriji.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z najnovejšo križarsko koalicijo proti Islamski državi, v katero so ZDA samovoljno uvrstile tudi republiko Slovenijo v zobeh poskrbel Tomaž Z.