Leto materialne in duhovne revščine

Ne glede na statistične znake gospodarskega okrevanja, ki ob koncu iztekajočega se leta vendarle vedrijo čelo ta čas pač nespornega javnofinančnega gospodarja države oziroma finančnega ministra Dušana Mramorja, bo glede na prazne žepe obubožanega prebivalstva na Slovenskem tudi leto 2015 v spominu ostalo kot leto materialne in duhovne revščine ter socialne izključenosti. Kaj nam bo gospodarska rast, če tudi da po optimističnih napovedih za prihodnje leto domače gospodarstvo sodi med top pet rastočih v Evropski uniji, če stopnji tveganja revščine in socialne izključenosti ostajata praktično nespremenjeni in če je pod pragom revščine na Slovenskem leta 2014 živelo 14,5 odstotka oziroma na oko kakih 290.000 ljudi. Čeprav podatkov za leto 2015 še ni, pa je samo po sebi jasno, da se je še bolj kot materialna, posledično v celotni domači državi in družbi v minulem letu dokazano vsaj na odnosu do migrantov in beguncev, pravicah istospolno usmerjenih zakoncev in nenazadnje postavljeni rezalni žici na južni meji s Hrvaško razpasla še duhovna revščina.

Še novembra letos je na Slovenskem socialno pomoč prejemalo 54.024 ljudi, kar je skoraj 2300 več kot novembra 2014. Tudi zaradi birokratskih prijemov čiščenja evidenc je bilo sicer registriranih brezposlenih novembra 107.400 oseb, konec leta 2014 pa 119.500. Toda da gre za umetno zmanjšano število registriranih brezposelnih, je samo po sebi razvidno iz podatka, da temu zaposlovanje pač ne sledi, saj se je zaposlovanje brezposlenih glede na lansko leto v letu 2015 zmanjšalo za skoraj 3 odstotke, deleži dolgotrajno brezposlenih, brezposelnih žensk in starejših pa so se posledičnoi celo povečali.

Zgodbo domnevnega gospodarskega napredka Slovenije in vso njeno duhovno revščino v letu 2015, pa tudi pomanjkanje socialnega čuta aktualnih samooklicanih levosredinskih oblastnikov Vlade in koalicije Mira Cerarja mlajšega sicer dodatno razgalja dejstvo, da prav otroci na Slovenskem revščino tvegajo bolj kot preostalo prebivalstvo. Čeprav končnega podatka za leto 2015 še ni, je lani pod pragom revščine na tudi danes prav nič sončni strani Alp živelo 56.000 otrok, kar je 1000 več kot leta 2013. Revni otroci, starostniki in drugi na Slovenskem pa so bili tudi v letu, ki se izteka, prepuščeni predvsem oskrbi nevladnih humanitarnih organizacij, ki so vsaj na terenu preverljivo dosti bolj učinkovite kot raznorazni ukrepi za vsaj materialno revščino resornega ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki mu brez posebne socialno-demokratske občutljivosti že drugi zaporedni mandat načeluje Anja Kopač Mrak.

V projekt Botrstvo pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije Ljubljana Moste Polje se je letos tudi po zaslugi dobrodelnih na novo vključilo več kot 1300 otrok. Po zaenkrat še pač nepopolnih podatkih je tudi v domnevno gospodarsko okrevajoči Sloveniji Rdeči križ s prehranskimi paketi v letu 2015 pomagal okoli 160.000 ljudem. Dodatnih 100 tisoč pa so s 2500 tonami hrane oskrbeli še v Slovenski karitas. Vsaj navidezno so se sicer revščini na Slovenskem po robu na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in tudi enake možnosti poskusili postaviti po robu s paketom ukrepov za pomoč ljudem v najhujši gmotni in socialni stiski, med katerimi je še največ prazne medijske pozornosti požel v letu 2015 splavljeni in potopljeni projekt odpisa dolgov, v okviru katerega naj bi občine, javna podjetja, banke in drugi upniki v zanemarljivih zneskih registrirano socialno ogroženim tudi odpisala.

Predvsem zaradi političnih odločitev Vlade in koalicije Mira Cerarja mlajšega v letu 2015 bodo še nekaj časa več na Slovenskem še naprej revni tudi upokojenci. Nekaj manj kot tretjina vseh jih je oktobra letos životarila s pokojninami pod 500 evri mesečno. pokojnine so se nazadnje z gospodarsko rastjo in inflacijo uskladile leta 2009, od takrat naprej pa pošten del varčevalnega bremena na lastnih plečih nosijo domači upokojenci. Temu po robu se je s predlogom za izredno uskladitev pokojnin v letu 2015 že februarja v tej bojda da gospodarsko okrevajoči državi postavil Svet pokojninskega zavoda, a se bodo po odločitvi javnofinančno še naprej na socialnih rečeh varčne Vlade pokojnine prvič po letu 2009 za zgolj pičlega 0,7 odstotka uskladile šele januarja 2016, upokojenci pa bodo tudi februarja 2016 še naprej najbolj množična skupina, ki na Slovenskem tukaj in zdaj živi pod tudi uradno priznanim pragom revščine.

Ne glede na to da je materialno revnih v domači Republiki gotovo še veliko več, kot jih prikažejo in zajamejo uradne statistike, pa je leto 2015 še kako zaznamovalo tudi obilje duhovne revščine. Mit domnevno najbolj demokratične in socialno urejene republike med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami se je v letu 2015 le dokončno razblinil, če po čem je od letos domača država zunaj meja poznana po odnosu do beguncev in migrantov, po referendumski zavrnitvi priznanja enakih pravic istospolnih in heterospolnih zakonskih parov ter nenazadnje več kot 100 kilometrov že postavljene rezalne žice vzdolž meje s Hrvaško, tudi po krajih, v katerih o migrantih in beguncih sploh ne poročajo, denimo v Istri in Beli krajini.

Če je bilo leto 2015 predvsem leto še naprej poglabljajoče se in povečujoče se revščine, bo leto 2016 predvsem leto žice. Tehnične ovire oziroma rezalna ograja tudi po krajih, kjer beguncev še sploh ni bilo, same po sebi potrjujejo, komu so z žiletkami oborožene ograje pravzaprav sploh namenjene. Na Kolpo, Sotlo in Istro se jih pač ni postavilo zaradi migrantov in beguncev, saj jih je nenazadnje prav lahko zaobiti oziroma prečkati. Ograje na meji Slovenije s Hrvaško so tam zaradi domačih notranjepolitičnih potreb oziroma discipliniranja boga in vsega drugega ter drugačnega boječega domačega bolj ali manj avtohtonega, a duhovno vse bolj revnega prebivalstva. Toda tako to gre. Naj bo torej 2016 leto, v katerem bosta žica in ograja umaknjeni in odstranjeni.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z letom 2015 kot letom materialne in duhovne revščine ter letom 2016 kot letom, v katerem ograja in žica morata pasti, v zobeh poskrbel Tomaž Z.