Mali bogovi so vse večji

Svete krave, mali bogovi ali kakorkoli že da imenujemo temne angele usode, ki imajo v domači državi v rokah politične škarje in platno javnofinančne porabe ter kadrovske politike imenovanj na najzahtevnejša delovna mesta, tudi leto dni po objavi prvega uradnega indica, poročila o nadzoru premoženjskega stanja predsednikov parlamentarnih strank Komisije za preprečevanje korupcije, niso prav nič manjši in manj vplivni, kot so to bili vso po-osamosvojitveno zgodovino. Kljub temu da se za izpraznjena mesta senata KPK poteguje kar 55 politično bolj ali manj delegiranih kandidatov, bo tudi nova sestava vodstva KPK pred zahtevno in glede na stanje stvari v državi vnaprej na neuspeh obsojeno nalogo, kako pravzaprav presekati ta gordijski vozel korupcije in razpada osnovnih podsistemov delovanja države.

Slovenija tako ni le država, v kateri bo ljubljanski župan in zgolj do naslednjega volilnega kongresa samo-zamrznjeni predsednik največje državnozborske stranke Pozitivne Slovenije Zoran Janković tožil namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije v odstopu Roka Praprotnika zaradi tweeta, s katerim naj bi ta pozival in hujskal k linču proti njemu. Tako proti s poročilom KPK obremenjenemu Jankoviću kot predsedniku SDS in nekdanjemu premierju Janezu Janši sicer poteka vrsta preiskav Nacionalnega preiskovalnega urada, ki jih, kot redno in pravzaprav že na dnevni bazi beremo, slišimo in gledamo po domačih medijskih trobilih državotvornega diskurza, usmerjajo specializirano državno tožilstvo in druge pristojne inštitucije pregona. Prav tako so pod drobnogledom pravosodja in policije sicer tudi nekateri aktualni ministri iz vlade Alenke Bratušek, med njimi pa zaenkrat izstopata minister za promet in infrastrukturo Samo Omerzel ter minister za obrambo Roman Jakič.

Toda kljub obilici dela, v katerega, kot kaže, so kot v kislo jabolko naposled zagrizle za to plačane in pristojne domače inštitucije pregona, kolektivnemu odstopu vodstva Komisije za preprečevanje korupcije in zdaj že nekdanjega ministra za zdravje, je Slovenija tudi država, v kateri se problemi dotrajane prometne infrastrukture rešujejo s polovičnimi zaporami cest. Problem dotrajanih operacijskih dvoran na ljubljanski travmatologiji in v bolnici dr. Petra Držaja pa so pristojni razrešili kar z začasnim zaprtjem petih operacijskih dvoran. Kljub temu da na travmatološkem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani tako kolikor tolikor ustrezno delujeta zgolj še dve operacijski dvorani in da so bili zaradi tega samo v lanskem decembru primorani odpovedati 80 bolnikov, ki so bili na nujne operacije naročeni, tamkajšnje prav tako politično nastavljeno vodstvo neprepričljivo sporoča, da bi naj bilo za vse poškodovance in nujne bolnike v glavnem mestu nekako pa vendarle poskrbljeno.

Kljub tako očitnem propadu in razpadu države ter njenih za kvaliteto življenja vsakega posameznika ključnih podsistemov, kot sta prometna in zdravstvena infrastruktura, pa se virtualna politična kopja v državi te dni še naprej lomijo predvsem okoli bodoče koalicijske pogodbe, s katero bo aktualni zasedbi Državnega zbora uspelo na položajih ostati do konca mandata. Prav tako se v politično banaliziranemu javnemu diskurzu krešejo mnenja, ali sta nekdanji predsednik Danilo Türk  in predsednik prve slovenske vlade, nekdanji zunanji minister ter še naprej aktualni evropski poslanec Lojze Peterle primerna za visokoleteči in z ničemer vnaprej zagotovljeni mednarodni funkciji. Za nekoliko dodatne trivialnosti pa je kar sam poskrbel še prav tako politično nastavljeni Gašpar Gašpar Mišič, ki je pijan za volanom kričal na policiste. 

Tisto kar bo nazadnje konkretno pisalo v novi koalicijski pogodbi vlade in koalicije Alenke Bratušek bo predvsem pokazalo, kaj in koliko so si iz proračunske vreče posamezne koalicijske stranke uspele priboriti. Dilema, ali je Danilo Türk primeren kandidat za generalnega sekretarja OZN ali ne, pa nima prav veliko za opraviti s politično realnostjo trenutka. Že kot predsednik države je Danilo Türk puščal vtis, kot da je pravzaprav z nekega drugega planeta, pa še več svojih delovnih dni kot doma je preživel prav onstran luže v palači Združenih narodov. Niti ne prav resno mišljena kandidatura evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, ki se to vsekakor nadeja postati tudi v naslednjem mandatu Evropskega parlamenta, za generalnega sekretarja Sveta Evrope pa je še poseben zgolj v slovenski politiki možen vic. Svet Evrope je namreč le najstarejša panevropska organizacija, ki na stari celini bdi nad načelom vladavine prava in jamči človekove pravice in temeljne svoboščine. Evropski poslanec Peterle pa je bil le predsednik vlade, ki je v po-osamosvojitveni vnemi, da bi naredila to deželo še nekoliko bolj slovensko, iz evidenc stalnega bivanja izbrisala 25.671 prebivalcev, kar je že večkrat obsodil prav Svet Evrope.

Pijanstvo in kričanje Gašparja Gašparja Mišiča, po volji njegovih političnih botrov iz največje državnozborske stranke in aktualne vlade imenovanega za predsednika uprave Luke Koper, pa je zgolj pokazatelj, kakšno je stanje duha med malimi bogovi, svetimi kravami ali pač temnimi angeli usode politike na Slovenskem. Gre namreč za tako nemarno bogatega posameznika, da bi se mu, ne glede na to ali rad zvrne kozarec preveč ali ne, res ne bi bilo treba sam prevažati naokoli. Toda tako to gre. Mali bogovi na Slovenskem tudi leto dni po objavi prvega uradnega indica, kako zelo s korupcijo je obremenjena domača država, pač niso prav nič manjši. In tako bo tudi ostalo, dokler se bodo na oblasti pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti, zdaj v tej zdaj v oni politični stranki reciklirala kar ena in ista politično preverjena imena.  

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dejstvom, da so kljub propadu in razpadu države mali bogovi na Slovenskem vse večji, v zobeh poskrbel Tomaž Z.