Migranti kot zunanji sovražniki

Ob imenovanju Aleša Hojsa za policijskega ministra v tretji vladi in koaliciji Janeza Janše iz kvote stranke SDS, ki ga bolj kot vardistična zasedba policijske postaje v Slovenski Bistrici skrbi naraščajoče število protestnikov vsak petek po vsej državi in aktivnosti zaenkrat še domnevno teroristične domače podružnice še bolj domnevno globalne levičarsko radikalne organizacije ANTI-FA, se mnogim ni niti sanjalo, kakšna bo njegova prava polit-ministrska vloga v tej politični združbi, ki jo pod trdo roko predsednika vlade ob največji stranki tvorijo še SMC, Desus in NSi. Ob nastopu te vlade so se nekateri tudi spraševali, zakaj le se ni za notranje ministrstvo ponovno zagrebel Zdravko Počivalšek in na položaju ponovno reaktiviral odvetnico Vesno Gyorkos Žnidar, ki bi naj bila s svojimi zakonskimi predlogi za zaostrovanje azilno-migrantske zakonodaje pod predsednikom vlade Mirom Cerarjem blizu tudi aktualnim pogledom Janeza Janše, s tem pa tudi Aleša Hojsa in celotne SDS. Toda na to, kaj bo glavna usmeritev mandata vojaka Hojsa na čelu Ministrstva za notranje zadeve, ob čigar boka sta bila za državna sekretarja postavljena nekdanji mariborski župan in s pomočjo SDS politično rehabilitirani Franc Kangler ter do incidenta s prehitro vožnjo v alkoholiziranem stanju vzhajajoča zvezda SDS, ki ostaja poslanec državnega zbora, Franc Breznik, ni bilo potrebno prav dolgo čakati, saj jo je zvesti tviter oboževalki predsednika vlade in politik, ki jih pooseblja in ki jim v skladu s slovarjem slovenskega knjižnega jezika pravimo janšizem, Hojs še pred epidemijo na tem družbenem omrežju napovedal z obljubo, da zaostritev protiazilne zakonodaje bo in da se vsebinske podrobnosti že pripravljajo. No, in od danes je do prihodnjega petka, 26. junija, že moč na portalu eUprava oddati komentarje na predlog novele zakona o tujcih, ki ga je brez strokovnjakov, nevladnih organizacij ali varuha človekovih pravic pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve.

Koalicija Janeza Janše je sicer ob zglednem sodelovanju opozicijskih poslancev SNS včeraj v državnem zboru že potrdila spremembe kazenskega zakonika, ki kazni za organizatorje nezakonitih prehodov meje in za pomoč pri nezakonitem bivanju v Sloveniji zvišuje, kar je sicer izboljšana inačica ne prav bistroumnega zakonskega predloga državnega sveta, ki je v osnovni različici predvidevala, da bi se kar vsak nezakonit prehod državne meje opredelil kot kaznivo dejanje in ne kot prekršek, kot ga že sicer opredeljuje zakon o tujcih, ki pa ga bo sedaj na predlog notranjega ministra Aleša Hojsa novelirala še vladajoča koalicija z zgledno in v takih izjemnih primerih tudi povsem brezplačno podporo Zmaga Jelinčiča in preostalih dveh poslancev SNS. No, skladno z včeraj potrjenimi spremembami kazenskega zakonika je Slovenija država in družba, kjer je tihotapljenje tujcev v Slovenijo in pomoč pri nezakonitem preseljevanju tujcev v Slovenijo s preslepitvijo pristojnih organov za nesorazmerno premoženjsko korist ali v hudodelski združbi enako kazniv greh oziroma dejanje, kot so pravzaprav najhujša kazniva dejanja, kot sta uboj ali skupinsko posilstvo, v enaki skupni dolžini do največ 15 let zapora.

Stališče predlagateljev in tudi največje poslanske skupine SDS, ki ga je predstavil poslanec Dejan Kaloh, sicer je, da je bilo kazni potrebno tako drastično povečati in zaostriti, zaradi nenehnega povečanja števila migrantov, ki da skušajo nezakonito vstopiti v EU, čeprav uradne policijske statistike tem navedbam ne pritrjujejo, pa tudi, da bi se, kot je modro, da se le kaj pove, pripomnil poslanec koalicijske SMC Dušan Verbič, zmanjšala motiviranost tihotapcev migrantov. Še dodatno pa naj bi same migrante od nezakonitega prehajanja slovenske evropske meje in prihoda v Slovenijo nasploh demotivirala novela zakona o tujcih, ki je od danes v javni razpravi in o kateri so denimo Delavska svetovalnica, Pravno informacijski center nevladnih organizacij PIC in Amnesty International Slovenija enotnega mnenja, da je vsebinsko popolnoma nesprejemljiva in v posameznih delih celo ustavno sporna, saj med drugim ponovno predvideva nič več in nič manj kot omejevanje univerzalne pravice do podaje prošnje za azil in do azila. Prav tako pa bi z njo minister Hojs in notranjeministrska kompanija za nazaj legalizirali tudi tako imenovane pushbacke oziroma nasilna vračanja migrantov nazaj na Hrvaško, od koder jih s posebnimi policijskimi prijemi porinejo še nazaj v Bosno in Hercegovino, saj bi v skladu s predlogom novele zakona o tujcih in protokolom odzivanja v primeru pojava kompleksne migrantske krize policija namero tujca za vložitev prošnje za mednarodno zaščito preprosto zavrgla in ga napotila nazaj v sosednjo državo članico EU, iz katere je vstopil v tranzitno Slovenijo, torej nazaj na Hrvaško.

Bolj kot res kratek rok na tako zahtevno pravno ustavno materijo, ki jo načenja Hojsov predlog novele zakona o tujcih, sicer v oči bode dejstvo, da v pripravo predloga novele zakona ni bila vključena institucija varuha človekovih pravic, saj je prav na njen predlog oktobra 2019 Ustavno sodišče razveljavilo drugi, tretji in četrti stavek drugega odstavka ter tretji odstavek 10b člena zakona o tujcih, ker je bil v neskladju z 18. členom ustave, ki sicer pravi, da nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju. In še, da je na človeku prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene poskuse brez njegove svobodne privolitve. Toda s predlagano novelo gre tokrat notranje ministrstvo še korak dlje v nameri, kako tujcem nasploh in ne zgolj nezakonitim prebežnikom še nekoliko bolj onemogočiti prihod in začasno ter posledično stalno bivanje v Republiki Sloveniji, ki naj bi le bila tudi članica razširjene Evropske unije. Predlog novele namreč uvaja tudi minimalno znanje slovenskega jezika kot pogoj za pridobitev dovoljenja za začasno bivanje in celo pogoj še nekoliko boljšega znanja slovenskega jezika za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje v domači Republiki.

Novela podaljšuje tudi roke za združitev družin, nalaganje obveznosti nezakonito prebivajočim tujcem za prostovoljni odhod iz države bo po novem brez možnosti pritožbe izvajala kar policija. Zato ni nobenega dvoma, da se bo tudi o tej noveli, če jo bodo kolaboracijske politične stranke podprle v državnem zboru, ponovno izrekalo Ustavno sodišče. Toda tako to gre. Domišljija vojaka Aleša Hojsa in njegovih fantov na notranjem ministrstvu si je pustila prosto pot, iz pravno-ustavnih zagat in pred mednarodno sramoto pa nas bodo ponovno reševale nevladne organizacije in naposled Ustavno sodišče. Ampak tukaj in zdaj vloga ministra Hojsa v tej koaliciji in vladi ni, da varuje premoženje države in državljanov ter da podpira organe pregona in vzdrževanja javnega reda in miru pri njihovem delu, pač pa da skrbi za notranje in kot v današnjem primeru zunanje sovražnike ne naroda pač pa politik in ideologij, ki jih poosebljajo poslanci, člani in pristaši ta čas na Slovenskem še naprej pač največje parlamentarne stranke.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z migranti kot glavnimi zunanjimi sovražniki vojaka Hojsa in tretje vlade ter koalicije Janeza Janše v zobeh poskrbel Tomaž Z.