Monokulturnost politično liberalne sredine

Na kongresu stranke Gibanje Svoboda, ki bo med volilnim molkom za drugi krog predsedniških volitev, v katerem se bosta na vse ali nič in ne glede na vse manjše razlike v vsebinskih podtonih kandidata desnice in po novem, pravzaprav pa po sili političnih razmer, kandidatke združene levo liberalne sredine pričakovano za vse razen notranjepolitičnih svetovalcev predsednika vlade Roberta Goloba spopadla Anže Logar in Nataša Pirc Musar, bo v Mariboru 12. novembra letos padlo še zadnje dejanje združevanja stranke Gibanja Svoboda in iz parlamenta na zadnjih državnozborskih volitvah konec aprila izpadlih strank Liste Marjana Šarca in Stranke Alenke Bratušek, po katerem bosta LMŠ in SAB kot osebna politična projekta Marjana Šarca in Alenke Bratušek postala del novejše poosamosvojitvene politične zgodovine. Njune finance, terenska mreža in lokalni odbori ter celo posamezne kandidatke in kandidati pa zgolj še del združene stranke Gibanje Svoboda, kot na nek način prav tako osebnega političnega projekta aktualnega mandatarja Roberta Goloba.

Stranke Gibanje Svoboda, Lista Marjana Šarca in Stranka Alenke Bratušek so se sicer uradno združile že sredi poletja, ko sta se za združitev in v političnem smislu samostojno samoukinitev kot posledico volilnega poraza konec aprila in posledičnega izpada iz parlamenta v začetku junija odločili članstvi LMŠ in SAB ter ko so združitev, pravzaprav pa pripojitev, konec junija na digitalnem kongresu z nekaj kliki podprli še delegati Gibanja Svoboda. Posledično je tudi ministrstvo za notranje zadeve kot pristojen organ tudi za svobodo političnega združevanja in razdruževanja, že izdalo odločbo o pripojitvi in ne združitvi obeh – na zadnjih državnozborskih volitvah ravno s strani Gibanja Svoboda in ne denimo prav tako koalicijskih strank Socialnih demokratov ali Levice poraženih strank – k stranki Gibanje Svoboda, ki je s tem že postala tudi njun pravni naslednik in lastnik vsega njunega morebitnega premoženja, stranki Lista v tej vladi obrambnega ministra Marjana Šarca in Stranka v tej vladi državne sekretarke na ministrstvu za infrastrukturo Alenke Bratušek pa sta uradno tako že prenehali obstajati.

Kongres stranke Gibanje Svoboda, ki bo potekal teden dni pred prvim krogom lokalnih volitev, ki bodo za stranko pod tem imenom prve in na katere že zaradi časovne stiske tokratnega super volilnega leta v stranki preprosto ne morejo biti zadovoljivo pripravljeni, bo po besedah njenega ustanovitelja in predsednika Roberta Goloba namenjen predvsem dodatnemu povezovanju znotraj stranke, saj bo Gibanju Svoboda na svojih prvih lokalnih volitvah uspelo s svojimi županskimi kandidati nastopiti zgolj v 51-ih občinah, še v dveh pa s podporo skupnim kandidatom. S svojo listo stranke Gibanje Svoboda pa se bodo za naklonjenost domačih volivk in volivcev v drugo, a prvič na lokalnih volitvah, potegovali v prav tako skromnih 122-ih občinah.

Gotovo pa bo še v nekaj občinah primer, kot ga bomo glede na povedano na včerajšnji redni tedenski novinarski konferenci župana Zorana Jankovića še pred začetkom prave predvolilne kampanje dobili v Mestni občini Ljubljana. V zameno za podporo Gibanja Svoboda njegovemu naslednjemu županskemu mandatu na čelu Magistrata sta se dosedanji ljubljanski župan Zoran Janković in aktualni mandatar in predsednik stranke Gibanje Svoboda Robert Golob kot prvič na lokalnih volitvah namreč vnaprej dogovorila o sodelovanju med listama Zorana Jankovića in listo Gibanja Svoboda, ne glede na to koliko glasov volivcev v glavnem mestu oziroma svetniških mandatov utegne posamezna lista sploh osvojiti. Dogovor je zaenkrat usten, kar za župana Jankovića zadostuje, kako podrobneje je to sodelovanje opredeljeno oziroma predvideno, pa zaenkrat ne eni ne drugi ne pojasnjujejo. Toda tako to gre. Tako združitev, pravzaprav pa prevzem glede na volilni poraz in nezaupanje volivcev stečajnega premoženja, kadrov in tisto nekaj lokalnega terena, kar ga premoreta, političnih strank, osebnih projektov Marjana Šarca in Alenke Bratušek, s strani Gibanja Svoboda, kot vnaprejšnji dogovor Roberta Goloba o sodelovanju liste stranke s svetniško listo Zorana Jankovića v Mestni občini Ljubljana povesta vsaj dve stvari. Prvič, da so lokalne volitve za stranko Gibanje Svoboda in še posebej njenega predsednika Roberta Goloba vseeno pomemben test pravilnosti njegovega lastnega političnega postopanja in nastopanja, ki novih bolečih povolilnih razočaranj pravzaprav ne dopušča. In drugič, da je bila dosedanja in v posameznih primerih na prihodnjih lokalnih volitvah tudi aktualna ponudba levo, pravzaprav pa predvsem liberalnih, sredinskih političnih strank zgolj umetno ustvarjena, saj med njimi – kot vidimo v primeru v navednicah rečeno združitve, pa tudi povezovanju Gibanja Svoboda z listo Zorana Jankovića ali celo Socialnimi demokrati prek vnaprej na neuspeh obsojene predsedniške kandidature Milana Brgleza – pravzaprav ni bilo in še naprej ni nobene bistvene vsebinske razlike, in da je politična ponudba strank na levoliberalni sredini že pred to združitvijo bila in še naprej je zgolj monokulturna.

Tudi za tokratni N-euro moment sem z monokulturnostjo strank liberalne sredine v slovenskem političnem prostoru v zobeh poskrbel Tomaž Z.