Namesto počitnic izredne politične razmere

Kljub temu da se večina domačega državljanskega telesa te dni na veliko ukvarja predvsem s tem, kako in kje čim bolj cenovno ugodno za dušo, telo in izpraznjeno denarnico preživeti te vroče počitniške dni, so v državi glede na včeraj začeto zadnjo izredno sejo državnega zbora pred parlamentarnimi počitnicami očitno razglašene izredne politične razmere. Po volji druge dobre Janševe koalicije in vlade bo seja trajala še vse tja do petka, na njej pa je pred prazno razpravno dvorano govora o neverjetno velikemu številu raznoraznih za prihodnost že te jeseni v državi bolj ali manj usodnih zadev. Velika dvorana Državnega zbora je sicer prazna tako po zaslugi razpravo, ne pa tudi posamezna glasovanja obstruirajočih poslancev Pozitivne Slovenije, kot tudi vrlih koalicijskih poslancev, ki kar težko dohajajo naporen tempo sprejemanja zadev, kot jim ga je v okviru teh izrednih političnih razmer naložila prav druga dobra Janševa Vlada.

Poslanci največje parlamentarne a opozicijske Pozitivne Slovenije sicer to kvazi razpravo, ki je ne poslušajo niti poslanski koalicijski vojščaki, bojkotirajo predvsem zaradi silne naglice, s katero naj bi ta druga dobra Janševa koalicija in vlada na predvsem gospodarskim ukrepom posvečeni izredni seji državnega zbora še pred počitnicami rešila ali pač dokončno zavozila domačo državo. Gre za sila raznorodnih večinoma po skrajšanem nujnem postopku obravnavanih 28 točk dnevnega reda, med katerimi so tako povprečnemu domačemu odjemalcu dnevne politike povsem všečni ukrepi, kot je denimo že požegnano znižanje glob za manjše prekrške v prometu, kot tudi za finančno in kapitalsko prihodnost države usodnih reči. Kljub temu da naj bi med poslednje, kot je požugal sam premier kot alfa samec trenutne izvršne in zakonodajne moči v državi, sodila predvsem sprememba ustave in zapis famoznega fiskalnega pravila v ustavo, pa sta za samo prihodnost gospodarjenja v tej državi gotovo veliko usodnejša zakon o državnem poroštvu za TEŠ 6 in zakon o ustanovitvi Slovenskega državnega holdinga.

Za sprejem obeh zakonov, ki bosta zakoličila finančno prihodnost države, kot tudi za vrsto drugih gospodarskih in prostorskih ukrepov sicer zadostuje že navadna koalicijska večina. Za kakršnekoli že spremembe ustave pa je potrebna dvotretjinska večina, torej tudi glasovi opozicijskih poslancev, ki pa povečini ustavnim spremembam, kot jih predlaga druga dobra Janševa koalicija in vlada niso naklonjeni. Zato lahko točke dnevnega reda na tej zadnji in še do petka potekajoči izredni seji državnega zbora razdelimo v osnovni dve skupini. Na tiste, sprejemljive, saj zanje zadostuje navadna koalicijska večina, in na tiste povsem nesprejemljive, o katerih pa se te dni že in se bo še vsaj tja do petka vseeno mlatila prazna poslanska besedna slama.

Kljub temu pa je za dodatno izrednost aktualnih političnih razmer in dvig notranje-politične temperature v državi z napovedjo morebitne vezavo glasovanja o vnosu fiskalnega pravila v ustavo na zaupnico vladi poskrbel prav sam predsednik vlade Janez Janša. Zadeva je sicer nekoliko nenavadna, saj so - kot že rečeno - za sprejem te ustavne spremembe potrebni tudi glasovi opozicije, ki pa nikjer v demokratičnem svetu nima prav nobene potrebe, da bi glasovala za zaupnico tako ideološko profilirani koaliciji in vladi. Zato bo bržkone držalo, da Janša z navajanjem, da gre za usodo države in ne njegove koalicije in vlade, preprosto blefira.

Za zapis fiskalnega pravila v ustavo, pa čeprav papir črno na belem prenese vse, se tako ne bo odločila socialistična Francija, ali pa bo ta idejni konstrukt sicer zaščitnice prav te druge Janševe koalicije in vlade Angele Merkel, v ustavo zapisala vsaj Nemčija, pa pravkar presojajo nemški mlini sodne veje oblasti. Ker gre sicer zgolj za ustavni zapis omejevanja javne porabe, ki je sam po sebi pač brez vsake usodne teže, in ker v državnem zboru pač nima zagotovljene dvotretjinske podpore, gre pač predvsem za polit-komisarsko napihovanje izrednega stanja v državi in za Janši sicer ljubo mešanje politične megle, v kateri gredo lažje skozi zakonodajno rešeto nekatere pač v javnemu denarju oprijemljivo bolj bistvene zadeve.

Koalicija druge dobre Janševe vlade bo - še predenj se presvitli premier odloči, ali sploh bo položil trudno glavo na politično tnalo aktualni državnozborski opoziciji in vezal zaupnico svoji Vladi na zapis fiskalnega pravila v Ustavo, za katerega pač nima zagotovljene nujne opozicijske podpore – danes v okviru glasovanj potrdila zakon o poroštvu države za posojilo v višini 440 milijonov evrov za šesti blok okoljskim zahtevam 21. stoletja pač neustrezne Termoelektrarne v Šoštanju. Tudi zaradi nasprotovanja sicer koalicijske Slovenske ljudske stranke pa jim ne bo uspelo ukiniti glede na pravzaprav nikakršne pristojnosti res nepotrebnega Državnega sveta, saj je tudi za to ustavno spremembo potrebna dvotretjinska večina.

Še na tej zadnji izredni seji naj bi, pa čeprav končna različica predloga zakona šele nastaja, kar so z dolgimi nosovi danes spoznali tudi udeleženci seje Ekonomskega-socialnega sveta oziroma socialni partnerji v državi, saj jim je to pojasnil sam sicer prav tako dolgonosi finančni minister Janez Šušteršič, potrdili tudi zakon o Slovenskem državnem holdingu. Ta bo s poslednjim državnim premoženjem reševal slabe bančne terjatve sicer prav tako državnih bank. Če bo zakon sprejet, so iz Pozitivne Slovenije, kjer holdingu sicer ne nasprotujejo, želijo pa več časa za razpravo, sporočili da bodo vložili zahtevo za naknadni zakonodajni referendum o holdingu in kot predlagatelja zakona interpelirali prav finančnega ministra.

Kljub temu da pa je pravzaprav nemogoče napovedati, kaj vse se lahko še zgodi na vse tja do petka potekajoči izredni seji državnega zbora, pa je nekaj že vendarle vnaprej povsem jasno. To je, da bodo tudi med parlamentarnimi počitnicami, ko se bodo po državnem zboru za 24.000 evrov menjavale izrabljene preproge, za isto vsoto servisirali zaradi poslanskih zadnjic izmučeni stoli in potekala druga vzdrževalna dela, v vsej državi namesto počitnic še naprej veljale izredne politične razmere. Toda tako to gre. Trenutno kratkoročne politične koristi prinašajo tako drugi dobri Janševi koaliciji in vladi pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti, kot Jankovičevi poslanski opoziciji, ki ta korita zaenkrat še naprej neuspešno naskakuje. Kaj pa bo na dolgi rok s celotno državo, pa za akterje domače strankarske politike pač ostaja povsem drugorazredno vprašanje.

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem z umetno ustvarjenimi političnimi izrednimi razmerami v državi v zobeh poskrbel Tomaž Z.