Normalizacija ali stabilizacija sistema oblasti

V skladu s Poslovnikom Državnega zbora so se s 15. julijem začele tokratne parlamentarne počitnice, saj vse do 31. avgusta Državni zbor in njegova delovna telesa praviloma ne zasedajo. In v skladu z nezapisanimi pravili poslednjih predpočitniških delovnih dni se z ocenami o uspešnosti ali pač neuspešnosti dela slovenske zakonodajne veje oblasti v domačih medijskih trobilih državotvornega diskurza še pred odhodom na bolj ali manj zaslužen dopustniški oddih oglašajo tudi vidnejši predstavniki v politične stranke organiziranih nosilcev po slovensko demokratične oblasti. Tako je denimo Vinko Gorenak kot predstavnik največje opozicijske stranke SDS že po službeni dolžnosti v tem mandatu oznanil, da je sedanja sestava koalicije ena najslabših v zadnjih dveh letih, najslabše pa da je tudi samo vodenje DZ, katerega delovanje je po mnenju opozicije ti dve leti tega mandata narekovala kar opozicija. Sicer prav tako po službeni dolžnosti mu je ugovarjala vodja poslancev največje vladne stranke SMC Simona Kustec Lipicer, katere stališče je, da je Državni zbor v zadnjem obdobju opravil pomembno delo, a da poslanke in poslance čaka še veliko konkretnih nalog.

Simona Kustec Lipicer se s sicer opozicijskim poslanskim kolegom, ki največjo težavo tako aktualne zakonodajne kot izvršilne oblasti opaža v tem, da na polovici mandata na politični mizi še ni pomembnih reform, ne strinja, da je tempo delovanja Državnega zbora narekovala opozicija. In čeprav Vinko Gorenak opozarja, da napovedi reform, kot je na primer napovedano davčno prestrukturiranje, ne gre za enačiti s konkretno davčno reformo, mu vodja poslanske skupine SMC odgovarja, da je DZ v zadnjem obdobju opravil zelo pomembno delo zadnje faze tako imenovane normalizacije ali stabilizacije sistema, in dodaja, da se šele v prihodnje lahko nadejamo sprejemanja zakonodaje, ki bo omogočala razvoj in boljšo kakovost življenja državljanov.

Čeprav je v podtonih izjave vodje največje vladne in koalicijske stranke Simone Kustec Lipicer vendarle moč zaznati tudi določeno mero samokritike, saj je nenazadnje med drugim priznala, da si sicer v SMC prizadevajo delovati spoštljivo in povezovalno, a da jim to zaradi osebnih čustev, v katera se njeni poslanci in poslanke ujamejo ob razpravi, velikokrat tudi ne uspe, sama vendarle verjame, da sta komunikacija in način sodelovanja v Državnem zboru vendarle skočila stopnjo višje, kot sta bila za časa prejšnjih vlad, koalicij in mandatov. Čeprav se z v tem mandatu prvič poslanko opozicijski poslanec Vinko Gorenak že po službeni dolžnosti ne more strinjati, pa je bil prvič v državni zbor kot kandidat SDS izvoljen že leta 2008, pa kot politično vseeno nekoliko bolj prekaljeni poslanec pred začetkom tokratnih parlamentarnih počitnic vseeno pravilno opozarja, da se v vseh resnih parlamentarno-demokratičnih državah najpomembnejše in običajno med navadnim ljudstvom nepriljubljene reforme praviloma sprejemajo pred prvo polovico oziroma v prvih dveh letih posameznega mandata.

Kot pa je nenazadnje ob oceni dela Državnega zbora pred parlamentarnimi počitnicami - ko bodo službe DZ, ki med letom opravljajo strokovna, administrativna in druga opravila ter tehnične naloge, sicer zagotavljale dežurstvo, a na vsa vprašanja državljanov, novinarjev in strokovne javnosti ne bodo odgovarjale tako hitro kot sicer - priznala tudi Simona Kustec Lipicer, se sprejemanje zakonodaje, ki bo omogočala razvoj in boljšo kakovost življenja državljanov šele pričakuje v prihodnjem obdobju, torej drugih oziroma zadnjih dveh letih aktualnega mandata vlade in koalicije ter stranke Mira Cerarja, saj da so zgodbe za razvoj države in dobrobit ljudi odprte na pravzaprav vseh področjih.

Toda resnici na ljubo so zgodbe za razvoj posameznih delov države in dobrobit vsaj strankarsko preverjenih ljudi odprte od prvega do zadnjega dne mandata vsakokratne koalicije in vlade ter pri tem tudi ta prva vlada in koalicija SMC ni pravzaprav nobena izjema. Vprašanje je le kdaj in če sploh kdaj pridejo na politično mizo tudi ustrezne in javno ter strokovno širše sprejete zakonodajne odločitve, teh pa v prvih dveh letih te koalicije in Vlade vsekakor primanjkuje, če pa so že na mizi, pa so praviloma strokovno nepremišljene in zakonodajno nedodelane, kot sta v tem političnem trenutku gotovo vsaj Strategija razvoja medijev v Republiki Sloveniji do leta 2024, o kateri se je s 15. julijem zaključila javna razprava, in osnutek zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki naj bi bil, kljub za številne spornim številnim novim policijskim pooblastilom, kmalu nared za vladno obravnavo.

Da osnutek zakona o nalogah in pooblastilih policije predvideva številna nova policijska pooblastila, med njimi elektrošoker kot novo prisilno sredstvo, širše možnosti izvedbe varnostnih pregledov oseb in druge ukrepe, ki posegajo na področje temeljnih človekovih pravic do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, so nazadnje uradno in javno opozorili iz Urada informacijske pooblaščenke. Da naj že pred desetletjem in več za potrebe slovenske policije nabavljeni elektrošokerji ostanejo v skladiščih, pa ji že od spornega nakupa naprej pritrjujejo tudi številne druge za človekove pravice in zdravje skrbeče organizacije. Tudi s Strategijo razvoja medijev, kot je še naprej objavljena na spletnih straneh Ministrstva za kulturo, se pravzaprav ne poistoveti nobeno medijsko interesno združenje, nad predlaganim načinom depolitizacije državne radiotelevizije, pa se čudijo medijski eksperti tudi onstran domačih meja.

Toda kljub temu iz notranjega in kulturnega ministrstva kritikom obeh besedil tako novih policijskih poooblastil kot v zgodovini države sploh prve Strategije razvoja medijev do leta 2024 odgovarjajo na pravzaprav enak način, in sicer da gre v obeh primerih za še pravzaprav neusklajeno besedilo, da usklajevanja še potekajo in da bosta v javnosti že predstavljena osnutka vsekakor še deležna nekaterih vsebinskih popravkov. Toda tako to gre. Ob konkretnih in konkretno nedomišljenih zakonodajnih rešitvah te koalicije in vlade na začetku njene druge in zadnje polovice mandata je samo po sebi jasno, na kaj je pravzaprav z oceno opravljene zadnje faze tako imenovane normalizacije ali stabilizacije sistema mislila vodje poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer. Da bi koalicija in vlada novih ter starih obrazov in že videnih politik lahko obstala ter vzdržala do konca tega mandata, so se v zadnjih dveh letih v Republiki Sloveniji pač stabilizirali ali normalizirali zgolj odnosi in razmerja politične moči pri koritih izvršilne in zakonodajne oblasti.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dvemi leti mandata aktualne vlade in koalicije za stabilizacijo ali normalizacijo zgolj lastnih političnih odnosov in razmerij moči v zobeh poskrbel Tomaž Z.