O stanju ne-demokracije pri nas

Poslanci Državnega zbora bodo na pobudo največje opozicijske stranke oziroma Slovenske demokracije v petek na izredni predpočitniški seji predvidoma kar osem ur razpravljali o stanju demokracije v Sloveniji. Da je ta izredna seja nujno potrebna, je na odboru državnega zbora za pravosodje njegov predsednik Branko Grims v imenu predlagateljev utemeljil z besedami, da stanje demokracije pri nas ni dobro in da Slovenija zaradi tega postaja nekonkurenčna in neprivlačna, saj da tranzicija na Slovenskem ni uspela, kar da je tudi glavni razlog, da živimo slabše kot bi lahko. Ali in kako se bo stanje demokracije pri nas spremenilo in izboljšalo, ter kaj, če sploh kaj, bo osem ur vnaprej jasno jalove politične poslanske razprave v neposrednem televizijskem prenosu dejansko doprineslo k boljšem življenju vsakega posameznika in posameznice na Slovenskem, včeraj na odboru za pravosodje ni bilo slišati, je pa že iz vsebine skoraj šest urne razprave na pristojnemu parlamentarnemu odboru samo po sebi jasno, da gre zgolj za zadnji predpočitniški virtualni šou v nanizanki političnega pogroma nad domnevnimi ostanki totalitaristično-komunističnega režima v redni režiji SDS.

Žametna obnovitev totalitarnega režima, o kateri so se - kako priročno tik po prvostopenjski obsodbi predsednika SDS Janeza Janše zaradi korupcije v zadevi Patria - na ves glas razkokodakali predlagatelji petkove izredne seje o stanju demokracije pri nas, je sicer že videna in politično prežvečena tema, ki je pri roki vsakokrat, ko za dnevno politično rabo zmanjka bolj konkretne vsebine, tokrat pa je še del širše fronte za politično rehabilitacijo Janeza Janše in diskvalifikacijo Komisije za preprečevanje korupcije ter celotnega slovenskega pravosodja. Ponovitev te politične žajfnice v režiji SDS sicer samo po sebi ne bi bilo, če na to melodramatično in od vsakdanjega življenja ter stanja stvari popolnoma odmaknjeno igro v imenu mobilizacije lastnega političnega telesa vsakokrat ne bi pristajala tudi parlamentarna levica.

Strogo proceduralno imajo opozicijske stranke SDS in njeni parlamentarni sateliti dovolj glasov, da lahko skličejo izredno sejo državnega zbora, kadarkoli se jim zahoče. Tako je osem ur poslanskega besednega boja v prazno ta petek povsem legalno in legitimno, a že v osnovi skregano z osnovnim namenom, s katerim je petkova izredna seja Državnega zbora o stanju demokracije pri nas sklicana. Branko Grims je na včerajšnji seji parlamentarnega odbora za pravosodje sicer pravilno ugotovil zgolj to, da stanje v demokraciji pri nas ni dobro in da tranzicija v dejansko demokracijo v Sloveniji ni uspela.

Uraden povod za osemurno izredno sejanje v hramu domače demokracije naj bi sicer bila izhodišča resolucije Sveta Evrope o ukrepih za odpravo dediščine totalitarnih režimov, ki jo je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope sprejela sedaj pa že res davnega leta 1996 in so jo takratne slovenske politične strukture po mnenju predlagateljev namerno potisnile v ozadje. Resolucija Parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 1096 iz leta 1996 vsebuje priporočila za prehod v dejansko demokratično ureditev in odpravljanje posledic komunizma, med katerimi naj bi na Slovenskem ne opravili lustracije, decentralizacije, debirokratizacije, demonopolizacije in deregulacije. SDS predlagatelji pa so prepričani, da lahko za dokončno razgradnjo dediščine totalitarnega režima učinkovito poskrbimo zgolj v skladu z od pozabljenih v slovensko notranjo politično življenje obujeno Resolucijo Sveta Evrope št. 1096.

Da gre za zgolj za ceneni politični šou brez konkretne za življenje vsakega na Slovenskem pomembne vsebine, razen za samo politično kasto, ki jo uprizarja in katere tranzicijski talec so pravzaprav ta država in njeni prebivalci, pa pove več stvari. Najprej da SDS v Državnem zboru za niti enega od svojih 4 priporočil, s katerimi naj parlamentarna večina in Vlada dokončno opravita s dediščino totalitarističnega komunizma in pristopita k celostni reformi ustavnih in zakonodajnih mehanizmov, da bo omogočeno nepristransko in neodvisno sojenje v razumnih rokih ter onemogočene zlorabe prava oziroma drugih postopkov v politične ali druge neustavne namene, nima zagotovljene poslanske večine. Potem pa še to, da predlagatelji iz vrst SDS pravzaprav v tem virtualnem političnem boju za sodno in moralno rehabilitacijo svojega predsednika Janeza Janše pravzaprav ne morejo izgubiti, saj bo pričakovana zavrnitev njihovih priporočil po osmih urah bolj ali manj žolčne ideološke razprave med parlamentarnimi partizani in domobranci prav kronski dokaz, kako zelo prav imajo v svoji pobudi.

Kar bistveno manjka v opozicijskemu predlogu za sklic petkove izredne seje Državnega zbora o stanju demokracije pri nas, je vsaka prisotnost samokritike in samo refleksije. Za ohranitev oligarhije namesto demokracije, korupcije namesto vladavine prava in organiziran kriminal namesto človekovih pravic, kot jih na Slovenskem imamo in poznamo, ima vse zasluge tudi v tem aktualnem političnem trenutku pač opozicijska SDS. Prav tako pa pred vsako resno politično lustracijo oseb, ki so se za vidne politične položaje potegovale že v prejšnjem socialističnem režimu, ne bi ušel niti na prvi stopnji zaradi korupcije v zadevi Patria obtoženi nekdanji član in funkcionar Zveze socialistične mladine Janez Janša. Toda tako to gre. Stanje demokracije na Slovenskem bo ostalo klavrno tudi po petkovih osmih urah politikantske razprave na parlamentarni izredni seji, največji proti-demokratični refleksi pa bodo še naprej prihajali kar iz same stavbe Državnega zbora.

ODPOVED: Tudi za tokratni, pred-poslednji N-euro moment sem s še naprej klavrnim stanjem tako demokracije kot parlamentarne politike pri nas v zobeh poskrbel Tomaž Z.