Opozicijski prevzem vrha zakonodajne oblasti

Mnenje, kolumna ali komentar
31. 3. 2021 - 16.00

Potem ko je bilo včeraj zvečer nepreklicno jasno, da poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije in kar je še preostalo od Stranke modernega centra niso bile uspešne s predlogom za razrešitev po novem s skupino nepovezanih poslancev povezanega opozicijskega predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, je po sicer zanj nenavadno dolgem molku oziroma obdobju vzdržnosti od rabe omrežja Twitter predsednik vlade in koalicije Janez Janša le poobjavil čivk uradnega profila lastne stranke, ki je povzela besede državnega sekretarja iz njegovega kabineta za tovrstne notranjepolitične zadeve, Vinka Gorenaka, da ne želi špekulirati, kdo je danes oddal neveljavno glasovnico, a da še ni konec, saj da gre le za blokado pri delu državnega zbora, ki jo bo treba nekako razrešiti, in kar da bodo storili v naslednjih dneh. Katerega poslanskega zajca bi lahko iz državnozborskega klobuka v SDS še potegnili, da bi nazaj osvojili vrh državnozborske oblasti, ni razkril niti vodja poslanske skupine največje vladne in državnozborske stranke Danijel Krivec, ki pa je pravilno ugotovil, da neuspeh ne pomeni, da ne bodo poskusili še enkrat, saj ne poznamo parlamenta, kjer bi bil njegov vodja iz opozicije, pa čeravno bi državo – kot v konkretnem in aktualnem domačem primeru – vodila manjšinska koalicija in vlada.

Toda to, da sta tretja koalicija in vlada Janeza Janše manjšinski in da ju tako kot v primeru vlade Marjana Šarca po razkolu z Levico pri življenju ohranja le eksistenčna negotovost preostalih poslank ter poslancev iz DeSUS in SMC ter nenačelni dogovor za trenutno še preostale tri glasove poslancev Liste Zmaga Jelinčiča, kar je v bistvu od svoje osamosvojitve šele v tem mandatu ponovno parlamentarna Slovenska nacionalna stranka SNS, je bilo znano še pred tem, ko so se kufre iz skupnega seštevka poslanskih glasov koalicije, ne pa tudi iz položajev v zakonodajni veji oblasti, odločili spokati po novem v skupino nepovezanih poslancev povezani predsednik državnega zbora Igor Zorčič, njena nova vodja in donedavna vodja poslanske skupine SMC Janja Sluga, prav tako bivši član SMC in poslanec Branislav Rajić in že tako ali tako najbolj nepovezani poslanec poslanske skupine in bivši član DeSUS Jurij Lep. Tisto, kar je bilo sinoči res nekaj notranjepolitično novega, je bilo predvsem dejstvo, da se je koalicijska večina skrhala do te mere, da jo je na odprti fronti neposrednega televizijskega prenosa tajnega glasovanja v državnem zboru ob njenem lastnem predlogu za vzpostavitev demokratično normalnega stanja, v katerem je tudi v razumevanju demokracije po slovensko državni zbor pač predvsem glasovalno orodje ministrskega (i)zbora oziroma vlade, ne zgolj politično porazila, pač pa pravzaprav politično nadigrala trenutna, 43 glasov težka opozicija.

38 poslancev koalicijskih poslanskih skupin SDS, NSi in SMC se seveda za vložitev predloga za razrešitev v nepovezano poslansko skupino in opozicijo prebeglega predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča (še) ne bi odločilo, če bi res vnaprej ne bi bili prepričani, da bo trgovina s poslancema manjšinskih skupnosti in zmerno, pravzaprav pa zgolj dogovorno opozicijo še preostalih poslanskih predstavnikov ljudstva izvoljenih na listah strank DeSUS in SNS, nekako že ustaljeno uspela. Še več, za opozicijski nemir, pravzaprav pa za pravi politični vihar medsebojnih obtoževanj in nezaupanja v strankah nekdanje koalicije ustavnega loka, pa je še pred včerajšnjo razpravo v državnem zboru poskrbel prav vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec z – v političnem smislu in s ciljem končnega uspeha – le nekoliko nepotrebno, če že ne v celoti nespametno napovedjo, da ima koalicija zagotovljenih 46 glasov podpore za razrešitev Igorja Zorčiča z mesta prvaka zakonodajne oblasti oziroma predsednika državnega zbora tudi brez glasov obeh manjšinskih poslancev, za katera se, pa čeprav to včasih pač sta, nekako ne spodobi, da bi bila jeziček na tehtnici pri tako očitnih merjenjih politične moči za vrh zakonodajne oblasti med opozicijo in koalicijo.

Krivec sicer še naprej trdi, da so imeli za razrešitev predsednika državnega zbora dogovorjenih, ponavljam, dogovorjenih zadosti glasov, kar da bi se tudi pokazalo, če ne bi prišlo do enotne obstrukcije 43 poslancev opozicije. Čeprav to po prepričanju vodje poslanske skupine SDS pomeni, da se je del opozicije ustrašil in svoje poslance umaknil, kar da dodatno pomeni, da ne zaupajo svojim poslancem, je za obstrukcijo oziroma nezaupanje s svojimi napovedmi, ki so neposredno zažirale v domnevno deklarirane opozicijske glasove za to, da po novem opozicijski Igor Zorčič ostane predsednik državnega zbora, poskrbel kar sam Danijel Krivec, saj so tako morebitna prikrito gnila poslanska jajca ostala brez možnosti tajnega glasovanja, opozicijske stranke pa brez potrebe po fotografskem preverjanju oddanih glasovnic, kot so se ga za vsak slučaj vendarle šli v koaliciji in dogovorni opoziciji iz poslancev DeSUS ter SNS.

Čeprav je brezpredmetno špekulirati, saj šteje zgolj izplen v državnem zboru – ta pa je, da koaliciji ni uspelo in da bo zaenkrat državnemu zboru kot svojevrsten unikum predstavniških demokracij predsedoval, pa tudi zadrževal obravnavo določenih tem, zakonskih predlogov, sklepov, dnevnih redov ali proceduralnih postopkov poslanec opozicije – sploh ni nujno, da sta bila vzdržano neveljavna ravno poslanca manjšinskih skupnosti, ki sta pred glasovanjem tako kot poslanci iz DeSUS izjavljala, da bosta glasovala po svoji vesti. Toda tako to gre. Seveda merjenja moči za vrh državnega zbora še ni konec, toda poslanci pač nimajo vesti, temveč zgolj lastne politične in povsem materialne interese. Glede na bahanje Danijela Krivca še pred glasovanjem in glede na ne tako nepomembno informacijo, da je bila ena od, za tajno poslansko glasovanje o včerajšnji razrešitvi Igorja Zorčiča ključnih dveh neveljavnih glasovnic oddana tako, da sta bili na njej obkroženi možnosti ZA in PROTI – kar glasovalcu samo po sebi omogoči, da najprej obkroži ZA, posname fotografski dokaz za štab Janeza Janše in SDS ter nato pridoda še krog okoli PROTI – se vse bolj zdi, da morebitnih poslanskih gnilih jajc ne premore le opozicija, pač pa da ima prikrite poslance ne-istega mišljenja tudi aktualna in s tem še vsaj za kak glas tanjša Janševa tretja vlada in koalicija.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dejstvom, da je po sinoči neuspeli razrešitvi Igorja Zorčiča z mesta predsednika vodenje državnega zbora koaliciji Janeza Janše prevzela opozicija, v zobeh poskrbel Tomaž Z.

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Stara, arhivska, spletna stran.