Participativna ljubljanska avtonomna cona kot politični indikator

Medtem ko se v času obeleževanja 29. obletnice, če že ne najstarejšega pa nedvomno največjega za potrebe neodvisne kulture zasedenega prostora v Ljubljani kot glavnem mestu države Slovenije - Metelkove mesta, ki ni nastal in tudi ne obstal po politični volji na nov mandat ciljajočega že kar dolgoletnega župana prestolnice Zorana Jankovića, zdi, da se na Ministrstvu za kulturo vsaj zaenkrat še bolj kot na nujne spremembe podzakonskih in zakonskih aktov osredotočajo na to, kaj spet piše na zunanjosti stavbe na Maistrovi, kjer za nacionalno kulturo, pa tudi medije zadolženi javni uslužbenci uradujejo, je Ljubljana dobro leto in pol po nasilni izselitvi, pravzaprav pa odstranitvi začasnih uporabnic in uporabnikov leta 2006 zasedene Avtonomne tovarne Rog na Linhartovi cesti 43 pridobila nov avtonomen prostor - Participativno ljubljansko avtonomno cono oziroma krajše PLAC, ki bo, že zaradi časovnice vzpostavitve tik pred najprej predsedniškimi in kasneje za prihodnost države in še bolj njenega prebivalstva pač bolj usodnimi lokalnimi volitvami, nedvomno tudi svojevrsten indikator oziroma pokazatelj prave politične naravnanosti posameznih vladnih, opozicijskih in nenazadnje tudi izven parlamentarnih strank ter njihovih kandidatov na enih ali drugih volitvah letošnjega super volilnega leta.

Če je glede dolgo-večnega ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki ga ob naskoku na nov mandat glede na posamezne javne izjave predsednika vlade Roberta Goloba podpira tudi v novejši politični po-osamosvojitveni zgodovini pač največja državnozborska politična stranka Gibanje Svoboda - ki je taktično spodletelo ostala brez lastne kandidatke oziroma kandidata na prihajajočih predsedniških volitvah in ki bo očitno brez čisto svojega kandidata ostala tudi v tekmi za sedež župana Mestne občine Ljubljana - v političnem smislu že ob spominu na z njegove strani naročeno nasilno izpraznitev Tovarne Rog vse jasno, so nekoliko bolj v lastninski zadregi v največji vladni stranki in se iz nje za razliko od Zorana Jankovića - ki je stresal floskule o enakosti pred zakonom, čeprav je sam primer, da smo sicer vsi enaki, a da so eni pač bolj enaki od drugih - še ne oglašajo, kljub temu da je slaba banka oziroma Družba za upravljanje terjatev bank DUTB kot še nekaj mesecev in do lastne razpustitve lastnica stavbe in še bolj dragocenega pripadajočega zemljišča gotovo pod neposrednim političnim nadzorom politične stranke Gibanje Svoboda in že zaradi gospodarskega ministrstva in ministra, do nedavna v prostem času tudi podjetnika Matjaža Hana tudi stranke Socialni demokrati, katera je sicer že nekaj mandatov nazaj v politično socialdemokratskemu smislu klecnila pred ideološkim konceptom svetosti lastnine in njenega varovanja ne glede na okoliščine ali ceno z državnimi represivnimi aparati.

Da je vsaj v trenutnem sklicu državnega zbora v vsebinsko-ideološkem smislu v nekako še največji zadregi prav tako vladna in koalicijska stranka Levica, je sicer uspešno in tudi glede na delo ter pobude posameznih mestnih svetnikov Levice škodoželjno prepoznal tudi aktualni ljubljanski župan Zoran Janković, ki si nad nastankom novega in glede na število prvih uporabnikov očitno potrebnega avtonomnega prostora v prestolnici umiva roke, češ da je to odgovornost lastnika oziroma državne Družbe za upravljanje terjatev bank. V isti sapi pa nekoliko pa vendarle privoščljivo dodal, da bi se naj na območju Linhartove 43 oziroma PLAC-a nekoč enkrat v neoprijemljivi prihodnosti gradila stanovanja, ki naj bi jih ne glede na vse gradbene jame v prestolnici predvsem mladim družinam in slabše materialno stoječim posameznikom ter posameznicam še kar naprej primanjkovalo, in da se bo Vlade Republike Slovenije pač morala odločiti, kaj da je na dotični lokaciji bolj nujno, stanovanja ali avtonomna cona.

Iz torej prvič zares vladne in koalicijske stranke Levica so sicer že v ponedeljek sporočili, da so in bodo podpirali avtonomne cone, ki vznikajo v zapuščenih stavbah ali na degradiranih območjih, kot je nenazadnje tudi z azbestno streho pokrita stavba na Linhartovi 43, ter naš prostor bogatijo s socialnimi, kulturnimi, umetniškimi in humanističnimi vsebinami, projekti in akcijami. Hkrati so zapisali, da se bodo, torej kot vladna in koalicijska stranka, po najboljših močeh prizadevali za ohranitev avtonomne cone PLAC, saj da bi se morala tako državna kot mestna oblast zavedati dragocenosti skupnosti, ki vznikajo v tovrstnih avtonomnih conah in dokazujejo, da je mogoče delovati drugače, povezano in solidarno. Iz kot tudi za področje neodvisne kulture ključnega Ministrstva, enega od treh v političnih rokah stranke Levica, pa so dodali, da razumejo in podpirajo prizadevanja mladih kulturnikov in kulturnic ter drugih uporabnic in uporabnikov po začasni rabi novoustanovljenega avtonomnega prostora PLAC ter da upajo, da bo med lastnikom, prišlo do dogovora.

Toda tako v stranki Levica kot na Ministrstvu za kulturo iz svojih prvih odzivov na vzpostavitev novih avtonomnih prostorov v Ljubljani na Linhartovi 43 nekako pozabljajo, da pozivajo na razumevanje in dogovor med začasnimi uporabnicami ter uporabniki Participativne ljubljanske avtonomne cone in lastnikom, ki pa za razliko od že porušenega območja Tovarne Rog in današnje celotne Metelkove ni Jankovićeva Mestna občina Ljubljana, ampak kar država, ki jo trenutno v stranki Levica prvič tudi soupravljajo prav na področjih in tematikah, ki jih z svojo vzpostavitvijo naslavlja prav nov avtonomen prostor v Ljubljani. Toda tako to gre. PLAC je in bo politični indikator, lakmusov papir politične naravnanosti posameznih predvsem vladnih političnih strank in njihovih kandidatov. Ob molku iz največje politične stranke Vlade in državnega zbora pa je zaenkrat edini uraden odziv na zasedbo prostorov na Linhartovi 43 in vzpostavitvijo Participativne ljubljanske avtonomne platforme krajše PLAC-a sicer moč razbrati le iz sporočil Družbe za upravljanje terjatev bank, po katerih je nepremičnina namenjena za prodajo ali nadaljnji razvoj, kar pa z ohranitvijo pa čeprav začasnega novega avtonomnega prostora zaenkrat nima nič skupnega, razen če se politični upravniki lastnika oziroma države za razliko od dolgo-večnega ljubljanskega župana odločijo tudi za kak drug ne samo trgu podrejen razvoj glavnega mesta.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z vzpostavitvijo Participativne ljubljanske avtonomne cone na Linhartovi 43 kot indikatorjem politične naravnanosti posameznih političnih strank Vlade in koalicije v zobeh poskrbel Tomaž Z.

Vir fotografije: facebook Placa