Pogrebnina in posmrtnina sta zgodovina

Če za razliko od predsednice vlade v novo leto niste vstopili mirnejši in manj negotovi, kot je Alenka Bratušek glede na svojo negotovo politično prihodnost v letu 2014 ne prav prepričljivo zatrdila v novoletni poslanici, in če na besedo, da bo v nastopajočemu letu na Slovenskem skoraj zanesljivo začetek konca krize, ne verjamete od nekdaj predvsem nastopaškemu predsedniku republike Borutu Pahorju, potem ni z vami prav nič narobe, saj ste se vendarle zbudili na danes ponovno prav turobni strani Alp, na kateri je z današnjim 1. 1. v veljavo stopilo kar nekaj predpisov, zaradi katerih tudi leto 2014 ne bo prav nič manj mirno in negotovo od leta, ki smo se ga pravkar znebili.

Ne glede na to, da se z letom 2014 v državi začenja uporabljati novela zakona o političnih strankah, zaradi katere sicer financiranje političnih strank ne bo prav nič bolj transparentno, kot je bilo do sedaj, pa čeprav bo nadzor nad financiranjem političnih strank naposled le prevzelo Računsko sodišče, bodo življenje vsakega posameznika gotovo veliko bolj usodno zaznamovale spremembe socialne zakonodaje, ki jih je sicer državni zbor sprejel že lanskega 21. novembra. Z današnjim 1.1. ste prejemniki denarne socialne pomoči upravičeni do novega izračuna pravice do otroškega dodatka, subvencije za vrtec in državnih štipendij tudi za mladoletne dijake. Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve je ob nižanju javne porabe in varčevanju spremembe zapakiralo v krilatico, da so pri pripravi novel zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in zakona o socialno varstvenih prejemkih sledili cilju, da država priskoči na pomoč zgolj najbolj socialno ogroženim skupinam prebivalstva, predvsem eno-starševskim in velikim družinam.

Toda ob upoštevanju bolj realnega gmotnega položaja posameznika, ki je še upravičen do katerekoli že še preostale oblike socialne pomoči, sta med usodnejšimi novostmi zgolj po imenu socialne zakonodaje, ki predvsem potrjujeta, da se v prihodnjem letu ne bo splačalo niti umreti, tudi novi pravica do izredne socialne pomoči za kritje stroškov pogreba in pravica do enkratne izredne denarne pomoči po smrti družinskega člana, ki s 1.1. 2014 nadomeščata nekdanjo pogrebnino in nekdanjo posmrtnino, ki tako nista več pravici iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Do pogrebnine v višini 530 evrov je tako po novem upravičena zgolj še samska oseba, ki poskrbi za pogreb in so njeni dohodki nižji od praga tveganja revščine, kar ob začetku leta 2014 znaša manj kot 606 evrov, ali zgolj še družina, katere dohodki ne presegajo praga tveganja revščine za družino, ki je ob začetku leta 2014 postavljena na 909 evrov mesečnega prihodka.

Pri odmeri pogrebnine in posmrtnine se med dohodke sicer ne bodo šteli prav denarna socialna pomoč, varstveni in otroški dodatek, prav tako pa se nobena od obeh pomoči za razliko od večine drugih socialnih prejemkov ne bo upoštevala pri dedovanju. Do posmrtnine, katere namen sicer še naprej je finančna pomoč svojcem umrlega, pa so od danes naprej z enkratnim nakazilom v višini 265,22 evrov upravičeni zgolj še posamezniki ali posameznice, ki so že upravičeni do socialne pomoči ali varstvenega dodatka. Kljub krnjenju obstoječih socialnih pravic, zaradi katerih se v tem letu pravzaprav ne bo več splačalo niti umreti, super ministrica Andreja Kopač Mrak sicer že za letos napoveduje še eno in še bolj celovito prenovo socialne zakonodaje.

Že nekoliko prenovljena pa je z današnjim dnem tudi za vsakega posameznika še kako pomembna zakonodaja s področja prekrškov. Kljub temu da novih delovnih mest ni na obzorju tudi v letu 2014 bo v skladu z novelo zakona o prekrških, ki je začela veljati danes, še nekoliko dražje tudi delo na črno. Globe za prekrške s področja dela in zaposlovanja so namreč za posameznika od danes lahko tudi dvakrat višje od splošno predvidenih, ki se za posameznika sicer gibljejo med 40 in 5000 evri. Novela prinaša tudi pravno podlago za vpogled v lastne osebne podatke v skupni evidenci kazenskih točk preko elektronskega dostopa z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila, kar do sedaj prekrškarjem na Slovenskem res ni bilo omogočeno.

Velike upe pa domači zakonodajalci, ki nameravajo pri državnozborskem koritu ostati do konca rednega mandata in jeseni 2015, polagajo še v določila, ki trenutno veljavni zakon usklajujejo s pred kratkim sprejetima novelama zakona o političnih strankah ter zakon o volilni in referendumski kampanji ter med drugim določajo, da lahko posamezne politične stranke v primeru kršenja obeh navedenih zakonov delno ali v celoti izgubijo sredstva, ki jih prejemajo iz proračuna. Politične stranke na Slovenskem tako so od danes naprej dolžne, finančne prispevke, ki bi jih pridobile v nasprotju z zakonom, najpozneje v roku 30 dni od dneva prejema nakazati v humanitarne namene.

V letu 2014 se bodo tako humanitarni dejavnosti zapisale tudi slovenske politične stranke, kar sicer je logično, saj so nenazadnje med redkimi v državi, ki denar za humanitarnost sploh še imajo. Prag tveganja revščine bo sicer še nekoliko poskočil tudi po zaslugi z današnjim dnem uveljavljenega zakona na nepremičnine, katerega nas lahko v letu 2014 odreši zgolj še Ustavno sodišče. V vsakem primeru pa naj bi nam bilo v uteho, da bodo prejemniki socialne pomoči ali varstvenega dodatka plačevali polovico nižji davek na stanovanjske nepremičnine, zavezanec, ki davka ne bi zmogel plačati, pa bo lahko podal predlog za zavarovanje obveznosti z vknjižbo zastavne pravice. Toda tako to gre in tako bo to šlo tudi v letu 2014. Pa naj bo srečno!

ODPOVED: Tudi za tokratni po-novoletni N-euro moment sem s pogrebnino in posmrtnino, ki sta na Slovenskem odšli v zgodovino, v zobeh poskrbel Tomaž Z.