Politična dezorientacija

Čeprav smo se s pojavom politične dezorientiranosti, ki jo sicer Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje kot pomanjkanje in izguba zlasti idejne orientacije, v novejši po-osamosvojitveni zgodovini že srečevali, se samo po sebi zdi, da se je ta še posebej razmahnil prav s političnim vzponom na svojih prvih parlamentarnih volitvah že drugo-uvrščenega Marjana Šarca in njegove kot politična stranka organizirane Liste. Res sicer je, da so se Marjan Šarec in svetovalci še posebej trudili, da fenomena Marjan Šarec ne bi bilo moč uvrščati na levi ali desni pol tradicionalno razdeljenega političnega prostora, toda na koncu je bila prav Lista Marjana Šarca ta, ki je kot na državni ravni nov politični projekt dobila največ glasov proti Janezu Janši in SDS, kar jo je vendarle samo po sebi nekako pozicioniralo. Toda če bi včeraj Matej Tonin kot predsednik Nove Slovenije ne ponovno zavrnil, kot pravijo vsebinsko usklajeno koalicijsko pogodbo in ponudbo preostale peterice strank pod okriljem LMŠ, bi Marjan Šarec lahko sestavil mešano levo, sredinsko in desno koalicijo in Vlado, v kateri pa bi skupaj z LMŠ, Novo Slovenijo in SMC večino imele stranke desne sredine, zdaj pa se bodo, kot pravi, z iskrenimi nameni in brez fige v žepu, a očitno za zgolj levo sredinsko koalicijo in vlado le začeli pogajati še z Levico.

V dosedanjih poskusih Marjana Šarca in njegove Liste, pa tudi Stranke modernega centra, Socialnih demokratov, Stranke Alenke Bratušek in Demokratičnih upokojencev Slovenije, da pridejo vsaj do minimalne parlamentarne večine, je bila tako prva, pa tudi druga izbira Matej Tonin in Nova Slovenija, katere mlado vodstvo pa kljub vnaprej predvideni varovalki internega referenduma članstva stranke ni zmoglo političnega poguma, da bi sprejelo odločitev o sodelovanju v koaliciji in Vladi z desno sredinsko večino, ki je ne bi vodil Janez Janša. In ker Nova Slovenija nikakor ne želi biti ovira koaliciji Marjana Šarca pri pogajanjih z Levico, kot je včeraj kar preko socialnega omrežja sporočil njen predsednik Matej Tonin, se potem samo po sebi pojavlja vprašanje, čemu le so se torej ta mesec dni usklajevali in kdo je torej koga, ko je Marjan Šarec že minulo soboto objavil, da so se po 11 urnem pogajalskem maratonu vsebinsko uspešno uskladili.

Marjan Šarec je sicer kot iskreni populist sinoči objavil, da so možnosti dogovora z Novo Slovenijo s tem tudi v drugo in drugem krogu naposled izčrpane in da bodo zdaj začeli pogajanja s stranko Levica, da bi tokrat - glede na napovedi Levice - oblikovali očitno vsebinsko drugačno koalicijo in Vlado. Toda hkrati je dal tako kot prvo-uvrščeni na zadnjih državnozborskih volitvah Janez Janša na poletnem taboru SDS v Bovcu vedeti, da bodo - če pride do ponovnih predčasnih volitev – nanje pripravljeni, a da zanje nikakor ne bodo krivi, ker da mora vsak in ne samo LMŠ opraviti svoj del naloge. No ker prav LMŠ in posledično koalicijskim partnericam peterice ni uspelo z Novo Slovenijo kot prvo in drugo izbiro, so glede na pritisk časa v drugem in potencialno še tretjem krogu izbiranja mandatarja ter vsaj minimalne državnozborske večine, krivi že za to, da imajo za dogovor z Levico, v kateri imajo pogajalska izhodišča za morebiten vstop v koalicijo, po besedah nad tem, da niso druga, ampak šele tretja izbira mandatarja Marjana Šarca vidno skisanega koordinatorja stranke Luke Meseca, pripravljena že več kot mesec dni, vsak dan manj časa.

Iz stranke Levica sicer danes so potrdili, da so po skoraj dveh mesecih od volitev prejeli prvo vabilo k jutrišnjim pogajanjem očitno že po diktatu Nove Slovenije usklajene peterice strank LMŠ, SMC, SD, SAB in DeSUS. Toda če se bodo v pogajanjih pri stranki Levica res držali svojih temeljnih programskih načel, bo ta koalicijska pogodba nujno vsebinsko diametralno nasprotna vsaj na področjih javnega zdravstva in šolstva ter socialne in nenazadnje tudi laične države. Vabilo v drugo Novi Sloveniji je bilo tako, kot je včeraj ocenil Luka Mesec, res neresno. Toda tako to gre. Zdaj je Levica pred Listo Marjana Šarca in vsemi ostalimi strankami peterice, v katerih ne manjka pretendentov, ki bodo v primeru novih predčasnih volitev zreli za politično pokopališče, sicer v bistveni prednosti, da ali uveljavi politične zahteve svojega programa ali zgolj politično dezorientiranega Marjana Šarca in preostale politične stranke samooklicane leve sredine ter še posebej SD in DESUS nauči, v čem se vsebinsko sploh morata razlikovati ali leva ali desna koalicija ter Vlada.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s politično vidno dezorientirano Listo in posledično morebitno najprej tudi desno in zdaj samo levo sredinsko Vlado ter koalicijo Marjana Šarca v zobeh poskrbel Tomaž Z.