Politični populizem davčne razbremenitve regresa

Minister za finance Andrej Bertoncelj je poslancem in članom Odbora za finance danes tako vzneseno pojasnjeval, da se domača država z malim d s predlogom novele zakona o dohodnini in predlogom, da se v davčno osnovo dohodkov iz delovnega razmerja ne bo všteval regres do višine 100 odstotkov povprečne plače, v celoti odpoveduje prispevkom za socialno varnost ter dohodnini v korist zaposlenim, da ga je koalicijska večina odbora celo brez podpore članov iz Levice gladko podprla in požegnala za sprejem že na četrtkovi seji Državnega zbora. S sprejemom novele zakona o dohodnini se sicer mudi predvsem iz enega samega razloga, in sicer da bo ta davčno ugodnejša obravnava regresa veljala že za letos in za vse zaposlene ne glede na višino njihovih plač.

Čeprav finančni minister Andrej Bertoncelj v imenu te raznobarvne koalicije in Vlade Marjana Šarca trdi, da gre zgolj za enega od prvih korakov na domači poti k ugodnejši davčni strukturi, saj da bo taista Vlada predlagala še več ukrepov, ki bodo očitno kar tako na počez in za vse zaposlene ne glede na višino njihovih dohodkov še dodatno davčno razbremenili dohodke iz dela, pa je samo po sebi jasno, da gre za politično populistični ukrep, ki ga v prvi vrsti omogoča gospodarska rast in zgolj ter samo na njen račun in ne zaradi kakršnih koli že političnih ukrepov povečani davčni prilivi, ki se glede na opozorila iz Fiskalnega sveta Republike Slovenije vsekakor ne bodo več prav dolgo nadaljevali. Zaradi davčne razbremenitve oziroma ugodnejše obravnave regresa, kot so zapisali na finančnem ministrstvu, namreč lahko povsem upravičeno pričakujemo, da se bo v državni proračun steklo za 90 milijonov evrov dohodnine manj, izpad pobranih socialnih prispevkov, za katere zaenkrat še prav tako ni jasno, od kod jih nameravata finančni minister in Vlada v proračunu domače republike nadomestiti, pa je ocenjen na 1,2 do 1,5 milijona letno.

Kljub finančnim neznankam in v prihodnje negotovi gospodarski rasti ter enakemu davčnemu izplenu pa so bili poslanci in poslanke iz koalicijskih strank pričakovano navdušeni. Matjaž Han je brez dlake na jeziku in nič kaj socialdemokratsko pribil, da bo vsak delavec več v žep na letni ravni dobil najmanj 150 evrov, kar pa je, kot je na današnji seji odbora za finance edini opozoril poslanec Miha Kordiš iz Levice, pravzaprav odkrito neoliberalni ukrep, po katerem so davčnih razbremenitev deležni tudi bogati, katerim resnici na ljubo teh 150 evrov letno res ne bo predstavljalo bistvenega oziroma vsaj omembe vrednega izboljšanja njihovega že tako dobrega materialnega položaja. 

Vznesenost politike koalicijskega populizma so sicer med drugimi spregledali tudi v opozicijski Novi Sloveniji, iz katere je starosta Jožef Horvat pribil, da gre za predvolilni bonbonček mesec dni pred evropskimi volitvami, na katerih mimogrede strankam aktualne koalicije sploh ne kaže ne vem kako dobro, saj se zmaga obeta največji državnozborski in opozicijski stranki SDS, ki se je za nastop na evropskih parlamentarnih volitvah vsaj formalno povezala z izvenparlamentarno Slovensko ljudsko stranko, toda ne glede na to je potem za novelo zakona o dohodnini svoj glas prispeval tudi sam opozicijski poslanec Jožef Horvat, kar vendarle da samo po sebi vedeti, da so na politike cenenega populizma in neoliberalizma vsekakor dovzetni tudi v posameznih strankah aktualne državnozborske opozicije.

Tako novelo zakona o dohodnini kot novelo zakona pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero se je že prejšnji teden strinjala koalicijska večina odbora za delo, bodo poslanke in poslanci sprejemali na četrtkovi nujni seji Državnega zbora. Toda očitno ne s podporo poslancev Levice, ampak ponovno kar s podporo državnozborske opozicije, ki s koalicijo ni formalizirala projektnega sodelovanja za zagotovitev trdne vladne in koalicijske večine. Toda tako to gre. Davčna razbremenitev regresa pač ne bo prva politično populistična in pravzaprav neoliberalna zakonska rešitev, ki jih je in ki jih še bo ta Vlada in koalicija, pa čeprav v njej sedijo tudi samooklicano leve stranke, kot sta vsaj DeSUS in Socialna demokracija, sprejela s pomočjo kake od strank desne opozicije, kar pa samo po sebi ne daje prav nobenega zagotovila za uspešno vodenje države in nenazadnje tudi dokončanja aktualnega državnozborskega mandata.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z davčno razbremenitvijo regresa, kot politično populističnim ukrepom Liste in Vlade Marjana Šarca pred Evropskimi volitvami, v zobeh poskrbel Tomaž Z.