Politično pritiskanje premierja Roberta Goloba

Na dan, ko bodo v Društvu slovenskih pisateljev na tudi po njihovih lastnih besedah ob 18. uri priredili najbolj nenavaden literarni in protestni večer vseh časov, da izrazijo solidarnost z danes zadnjič v vlogi odhajajoče notranje ministrice v Državnem zboru govorečo Tatjano Bobnar, ki se je še posebej od poslancev in poslank strank koalicije Gibanja Svoboda, Socialni demokrati in Levica, ki so že po službeni dolžnosti tisti, ki naj bi ji najbolj zamerili, da je izpostavila določene nepravilnosti, poslovila z besedami sicer v bombnem napadu mafije ubitega italijanskega sodnika Giovannija Falconeja – da tisti, ki molči in hodi s sklonjeno glavo, umre vsakič, in da tisti, ki govori na glas in hodi z dvignjeno glavo, umre samo enkrat – se je zaradi poslanskih vprašanj glede odnosov sekretariata vlade in policije, lastnega varovanja, političnega kadrovanja oziroma čiščenja policije, s tem vsem povezanega odstopa Tatjane Bobnar in definicij političnega pritiska prav pod političnimi pritiski v veliki dvorani državnega zbora znašel tudi sam alfa in omega, predsednik vlade ter nesporni prvak koalicije in njene največje stranke Gibanje Svoboda Robert Golob. 

Da bo sicer v teh dneh res med Brusljem in Ljubljano leteči Golob javnosti, pa tudi slovenski policiji – v njeno Policijsko akademijo v Tacnu se, tako kot je bilo govora že v prejšnji oddaji, očitno vrača do sedaj in še naprej pač karierna policistka Tatjana Bobnar – danes predstavil vse odgovore in okoliščine te prve resnejše vladne krize – ki nenazadnje sama po sebi odpira vprašanje, kako se nameravajo politiki iz vrst koalicije in vlade ter strank Gibanja Svoboda, Socialni demokrati in Levica sploh lotiti depolitizacije prav tako potrebnih sistemov, med katerimi je RTV Slovenija samo vrh ledene gore še čakajočih na sploh kakšno sicer politično ukrepanje - je sicer predsednik vlade Robert Golob tam zbranim slovenskim dopisnikom domačih medijskih trobil državotvornega diskurza obljubil včeraj v Evropskem parlamentu v Bruslju, rekoč, da na stvari, ki namesto v evropsko politično areno sodijo v domače poslopje državnega zbora, včeraj ne bo odgovarjal. Toda tudi po današnjem nastopu predsednika vlade z daleč najbolj udobno vladno in poslansko večino v državnem zboru v zadnjih kar nekaj mandatih, Roberta Goloba, so nekatere ključne reči, predvsem pa usodne podrobnosti ostale nepojasnjene oziroma neizrečene. 

Čeprav naj bi od danes že bivša notranja ministrica Tatjana Bobnar odstopila prav zaradi političnih pritiskov, pravzaprav pa zaradi neimenovanja njenih kadrovskih predlogov za polne mandate tako na mestu generalnega direktorja policije kot notranji ministrici sicer enako hierarhično podrejenih posameznih direktoratov znotraj ministrstva, ki naj bi ga vodila oziroma zanj politično odgovarjala, se je predsednik vlade Robert Golob v svojem neprepričljivem nastopu naslonil predvsem na drugo – prav tako iz kabineta predsednika vlade izsiljeno – poročilo vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, iz katerega naj bi izhajalo, da v tem mandatu ni bilo nobenih političnih pritiskov na policijo niti vplivanja na kadrovanje v njej. Čeprav iz tega in prvotnega poročila pravzaprav razberemo zgolj to, da tako kot predsedniku slovenske vlade Robertu Golobu tudi slovenski policiji pač ni najbolj jasno, kaj vse je in kaj vse sodi na področje političnega pritiskanja policije.

Naslednja stvar, ki jo je Robert Golob danes sam v svojo lastno politično obrambo prvič izpostavil pod političnimi pritiski oziroma poslanskimi vprašanji v državnem zboru, je bila nova točka razhoda oziroma izgube političnega zaupanja notranji ministrici, ki da se je začela z – zaradi fotografiranja na javnem kraju; po mnenju premierja in prijateljev oziroma znancev varnostnih strokovnjakov, ki naj bi mu, kot na primer Miloš Njegoslav Milović, brezplačno svetovali – neustreznim varovanjem njega in njegove družine med službeno potjo v Bruslju. Predsednik vlade je prepričan, da si lahko, tudi s pomočjo varnostno vsaj vprašljivih svetovalcev – prostovoljcev, sam izbira model lastnega varovanja in varovanja njegove, pred javnostjo sicer za zdaj še zgledno zavarovane družine. 

Toda ko je soočen z očitkom, na katerega je danes v odzivu na kritike varovanja in delovanja Centra za zaščito in varovanje pri slovenski policiji opozorila prav policija, da ne gre za isti model varovanja, kot smo mu bili v državi priča za časa predsednika vlade Janeza Drnovška, katere državni sekretar je nenazadnje Robert Golob tudi bil – saj so varnostniki iz policijske hierarhije po novem izvzeti in so zaposleni neposredno na sekretariatu vlade, pa tako kot na neposredno zastavljena vprašanja v teh rečeh za časa prejšnje vlade dobro podkovanega, a zdaj samo še opozicijskega Žana Mahniča, ki si jih nenazadnje zastavljajo tudi številni dosedanji podporniki koalicijskih političnih strank z jasno nalogo prevetriti in depolitizirati državo po zlorabah prejšnje izvršne in zakonodajne oblasti, ali pozivov k menjavi direktorja Policijske uprave Nova Gorica in odpustitvi še enega policista, na katere se nenazadnje le sklicujeta tako Boštjan Lindav kot Tatjana Bobnar, le ne gre razumeti kot političnih pritiskov, pa se je Robert Golob danes odločil preprosto ne odgovoriti. Toda tako to gre. Če nič drugega, je dogajanje ob odstopu Tatjane Bobnar – pa če posebej izpostavimo samo SMS-sporočila, ki jih je od danes nekdanji notranji ministrici v imenu stranke in predsednika Goloba pošiljala še do poslednjih dni Janševe vlade novinarka in zdaj piarovka Gibanja Svoboda Vesna Vuković – razkrilo, da v državi tako predsednik vlade kot njegovi svetovalci enostavno niti takrat, ko so pod političnimi pritiski, pravzaprav ne vedo, ali pa se to vsaj delajo, kaj pravzaprav politično pritiskanje v vseh njegovih razsežnostih – tudi če je bilo tako kot v tem konkretnem primeru neuspešno – pač sploh je. 

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem s političnim pritiskanjem Roberta Goloba in političnim pritiskanjem na Roberta Goloba v zobeh poskrbel Tomaž Z.

Vira fotografij: nalepke.net / drustvo-dsp.si