Politika premikanja po okopih

Edini predsednik koalicijske stranke, ki ga kot ministra ni v vladi lady Bratušek, Igor Lukšič iz Socialnih demokratov, je za državno tiskovno agencijo vehementno zatrdil, da je prvo stopenjska sodba v primeru Patria za domačo republiko prelomna in da je dokaz, da je domovina končno iz okopov prišla do premikov. Ne glede na brezplačno reklamo za prihajajoča ponatisa del trenutno brezposelnega pisatelja in predavatelja ter na prvi stopnji prav v zadevi Patria na najdaljšo zaporno kazen obsojenega prejšnjega predsednika vlade in še naprej absolutističnega predsednika SDS ter prvaka aktualne parlamentarne opozicije Janeza Janše, pa Igor Lukšič svoje trditve ni podkrepil s čimerkoli že bolj konkretnim od tega, da nas naj bi nepravnomočna prvostopenjska sodba osvobodila bremena, da se po sodni poti nič ne da zgoditi, ker so obtoženi, če imajo dovolj pod palcem in so dovolj močni, ponavadi oproščeni.

V prejšnjem režimu med drugim tudi za referenta za družbeno politično delo usposobljeni Igor Lukšič sicer preprosto blefira. Zgolj prvo stopenjska obsodba ključnih akterjev osamosvojitve in takratne trgovine z orožjem zaradi manjšega spodrsljaja oziroma učinkovitosti finskih in avstrijskih pravosodnih organov prav pri zadevi Patria je še daleč od prelomne. Slovenska kriminalistična policija namreč je prvo kriminalistično poizvedbo in obvestilo o preiskavi že s pravnomočno sodbo dokazanega koruptivnega nakupa finskih osemkolesnikov za pol leta založila. Če zadevo pogledamo internacionalno, kar sama po sebi je, ker so kot predstavniki podjetja Patria podkupovali Finci, pri poslu so posredovali Avstrijci, svoj kos provizije pa so pobrali tudi posamezni Slovenci, končni račun tako za Patrie kot za z njo povezane sodne pregone pa še poravnavamo vsi slovenski davkoplačevalci, so se zaenkrat bolj od inštitucij domače pravne države izkazali finski in avstrijski organi pregona, ki so uspešno dokazali, da je do podkupovanja, posredovanja pri podkupovanja in nenazadnje izplačila podkupnin tudi v Slovenijo dejansko prišlo.

Da tudi podpis Zaveze državljanom o izboljšanju pravosodnega sistema in delovanja pravne države, ki so ga še pred izrekom prvostopenjske sodbe v zadevi Patria zoper Janšo, Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča pred žarometi medijskih trobil domačega državotvornega diskurza uprizorili predsednica vlade Alenka Bratušek, minister za pravosodje Senko Pličanič in predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša, vsaj na prvi kratki rok še ni dal želenih ali sploh kakršnihkoli že rezultatov, pove podatek, da pred tednom dni obsojeni in njihovi zagovorniki še vedno čakajo na zapisnik izreka sodbe in njeno obrazložitev, ki jo je sicer sodnica v živo pred tednom dni navzočim v razpravni dvorani ljubljanskega okrožnega sodišča tudi prebrala.

Zadeva Patria se tako zaenkrat še ne premika. Vpleteni pa ostajajo vkopani na lastnih političnih okopih, z načrtovanim poimenovanjem celjske vojašnice po Francu Rozmanu Stanetu, ki jo je podpisal pozitivni obrambni minister Roman Jakič, se očitno vkopava tudi samooklicana politična leva sredina. Sem sodijo tudi pahorjanski poskusi rehabilitacije zaupanja v domače pravosodje, v katerih se ne prav prepričljivo in z reklamo za prihajajoča ponatisa dveh razprodanih Janševih knjig poskuša tudi Igor Lukšič. Kaj sicer je ključen političen izziv za ohranitev tistega malo spoštovanja in zaupanja v domačo pravno državo, je ob 20. obletnici članstva Slovenije v Svetu Evrope navrgel njen generalni sekretar Thorbjorn Jagland. To je izvršitev sodbe v primeru izbrisanih, toda tudi zanjo so poskrbeli na tujem, na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourghu.

Igor Lukšič je sicer s krilatico, da je ne pravnomočna sodba Janši in kompanjonoma prelomna, ker se naj bi z njo domače ljudstvo losalo bremena, da se v tej državi velikim barabam nič ne zgodi, udaril mimo tudi zaradi preprostega dejstva, da je bilo proti vsem sodno tako ali drugače rehabilitiranim oziroma vsaj neobsojenim osebam slovenske novejše poosamosvojitvene zgodovine, vsak konkreten sodni proces enkrat tudi potrebno začeti. Šele potem se namreč odpre široka paleta možnosti za tako imenovane sodne napake. Do sodnih procesov zoper osamosvojitelje in trgovce z novci ter orožjem nekdanje jugoslovanske armade praviloma ni prišlo in danes so že zastarali. Tudi prvo stopenjska obsodba še sama po sebi ne pomeni ne da se je kaj v državi in pravosodju kaj premaknilo in ne da bodo za uradnike Ivan in za domače Janez Janša in kompanija na koncu tudi resnično obsojeni. Prvo stopenjsko sodbo, obtožni predlog in ves postopek zoper zaenkrat trojico soobtoženih bo namreč še vsaj enkrat presojalo še Višje sodišče, na prvi stopnji obsojenim pa so na voljo še druga bolj ali manj izredna pravna sredstva.

Toda če že ne moremo govoriti o bistvenih premikih v domačemu pravosodju in konkretni zadevi Patria, ki bo tako ostala prvorazredna politična tema še vsaj leto ali dve oziroma vsaj do prve konkretne obsodbe kakega od političnih privatizatorjev javnega tudi iz tako imenovanega levega političnega pola, pa v Sloveniji vsekakor smo priča političnim premikom. Toda gre za premikanje po okopih in politiko istega in vnaprej na neuspeh obsojenega vodenja države. Toda tako to gre. V Sloveniji smo se že pač nekako navadili, da imamo desne in leve dokapitalizacije NLB ter desne in leve privatizacije državnih podjetij. Bruto domači proizvod oziroma BDP in zaupanje v domače pravosodje pa sta v zadnjih letih padala in padala tako pod levimi kot pod desnimi vladami.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s političnimi premiki po političnih okopih v domači parlamentarni politiki v zobeh poskrbel Tomaž Z.