Politizacija Kmetijsko-gozdarske zbornice
Ne glede na vsa opozorila pravno-zakonodajne službe državnega zbora bo, kot kaže, danes večina koalicijskih poslancev iz strank Gibanje Svoboda, Levica in dela Socialnih demokratov vendarle sprejela novelo zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, ki je od nastanka in še prej politična utrdba sicer že zadnjih nekaj mandatov zunajparlamentarne Slovenske ljudske stranke, s katero naj bi predlagatelji želeli doseči depolitizacijo zbornice, ki je od nastanka pred 23 leti in že prej politično pač zbornica z večino članov iz slovenske desnice oziroma strank SLS, SDS in Nove Slovenije. Spreminjajo se sicer trije členi, tudi ustavnim pravnikom pa obrvi dvigujejo predlagane spremembe 1. člena, ki po besedah predlagateljev in prvopodpisane poslanke Gibanja Svoboda Mateje Čalušić avtonomijo in depolitizacijo v Kmetijsko-gozdarsko zbornico še pred naslednjimi volitvami jeseni 2024 prinaša s tem, da za člane organov zbornice ne bi smeli več kandidirati člani organov političnih strank na državni ravni, poslanci Evropskega parlamenta, funkcionarji v Evropski komisiji in Evropskem svetu, predsednik republike, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji, poslanci ter poklicni župani, pa tudi generalni direktorji in generalni sekretarji ministrstev, direktorji organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, generalni direktor in direktorji generalnih direktoratov v Evropski komisiji, direktorji občinske uprave ali tajniki občine, kar pa je že nekoliko bolj nenavadno, saj naj bi vsaj uradno pri slednjih le šlo za profesionalne, in ne politične poklicne funkcije.
Z novelo zakona o KGZS, ki so jo v največji vladni stranki Gibanje Svoboda v parlamentarni postopek vložili že 12. maja, slaba dva tedna po tem, ko je okoli 500 traktorjev in druge kmečke mehanizacije na prvih velikih protestih kmetov zoper vlado in koalicijo Roberta Goloba 25. aprila v Ljubljani zahtevalo boljše politike za kmetovanje in več političnega razumevanja za kmete in konvencionalno pridelovanje hrane, bo sicer omejitev imenovanj v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije osredotočena le na ključne organe zbornice, torej svet, upravni odbor ter predsednika in podpredsednike, in ne, kot so sprva predlagali, za vse obvezne organe zbornice. V skladu z zakonom, ki ga danes poslanci koalicije z izjemo nekaj posameznikov iz Socialnih demokratov sprejemajo, je Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije od leta 2000 pravna oseba javnega prava, članstvo v njej pa je obvezno in je razdeljeno na fizične in na pravne osebe. Na državni ravni so obvezni organi svet ter upravni in nadzorni odbor zbornice, predsednik in dva podpredsednika, častno razsodišče, stalna arbitraža in direktor zborničnega urada. Prav tako obvezni organi območnih enot KGZS pa so tudi svet območne enote, predsednik in dva podpredsednika ter vodja območne enote. Volilni upravičenci pa so do sedaj predstavniške organe zbornice volili na podlagi splošne in enake volilne pravice, ki je bila doslej pri fizičnih osebah vezana le na članstvo v zbornici in na starost najmanj 18 let.
Čisto razumljivo je sicer lahko, da gre dejstvo, da je Kmetijsko gozdarska zbornica trdnjava SLS, člani Slovenske ljudske stranke so bili brez izjeme vsi dosedanji zbornični predsedniki Peter Vrisk, Ciril Smrkolj, Cvetko Zupančič in aktualni predsednik Roman Žveglič, nekaterim v vladnih strankah preprosto na živce, nenazadnje je član tudi vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic. Toda pristop, ki so ga ubrali pri tej depolitizaciji, ki je bolj politizacija sicer z zakonom zapovedanega zborničnega združenja slovenskih kmetov in gozdarjev, je vsaj po mnenju Inštituta za ustavno pravo in ustavnih pravnikov dr. Cirila Ribičiča in dr. Domna Končana, ki sta po naročilu KGZS spisala pravno mnenje v zvezi s tem, napačen, saj trdita, da nova ureditev pač ne zagotavlja avtonomije zbornice, ampak ravno nasprotno, da sprememba zakona predstavlja hud poseg države v avtonomijo zbornice in v volilno pravico njenih članov. Med več kršitvami ustave v noveli zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici pa izpostavljata še ustavno nedopustno omejitev pasivne volilne pravice, torej pravice biti voljen – nastopati kot kandidat na volitvah, pravice biti izvoljen – pridobiti mandat in pravice izvrševati pridobljeni mandat. Iz pravnega mnenja Inštituta za ustavno pravo tako izhaja, da predlagane rešitve pomenijo tudi kršitev načela enakosti pred zakonom, saj druge zbornice, ki imajo prav tako obvezno članstvo, nimajo takšnih omejitev. S tem pa predlog zakona, ki ga bodo danes potrdili poslanci Gibanja Svobode, Levice in delno Socialnih demokratov vzpostavlja unikatno omejitev v slovenskem pravnem redu, nikjer pa ni pojasnjeno, v čem naj bi se položaj članov KGZS razumno in stvarno toliko razlikoval od zdravniške ali odvetniške zbornice, da bi bilo treba uvajati omejitve volilne pravice, kot je druga združenja in institucije pač ne poznajo. Ob vsem tem pa da se še krši načelo varstva zaupanja v pravo tudi zaradi nedopustne neprave retroaktivnosti, in sicer s tem, ko bi že na zborničnih volitvah, ki bodo jeseni 2024, upoštevali opravljanje funkcije za nazaj, in to za obdobje štirih let.
Toda vladajoča koalicija je ostala gluha za opozorila ustavnih pravnikov Cirila Ribičiča in Domna Končana, da je vloženi zakon ustavno nedopusten in da ga zato državni zbor pač ne bi smel sprejeti oziroma bi ga moral spremeniti tako, da ne bo kršil ustave, saj da bo v nasprotnem primeru skoraj gotovo prišel v presojo pred ustavno sodišče, ki pa ga bo ne zgolj zaradi politične uravnoteženosti, kot smo ji na njem priča, ampak zaradi po njunem očitnih ustavnih neskladnosti, razveljavilo. Toda tako to gre. Glede na to, da je v javnost prav tako že prišlo, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v tajnosti pripravilo izhodišča za nov zakon o kmetijstvu, ki naj bi bil tudi podlaga za selitev kmetijske svetovalne službe s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije na novoustanovljeni javni zavod pod okriljem vlade, s čimer bi KGZS, vsa ta leta trdno v političnih rokah SLS in slovenske desnice, ostala brez glavnega vira lastnih javnih sredstev, je samo po sebi jasno, da tudi pri današnjemu v posameznih vsebinskih podrobnostih očitno neustavnemu noveliranju zakona ne gre za depolitizacijo, pač pa politizacijo, če že ne kar politični obračun s Kmetijsko-gozdarsko zbornico, ki pa sam po sebi potrjuje, da so tudi v koaliciji Roberta Goloba in strank Gibanje Svoboda, Levica in delno Socialni demokrati ter s tem pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti povsem običajni in že videni politični zamerljivci, ki jih bo na trdna tla primorano postaviti po meri zbornice in ne aktualne oblasti politično uravnoteženo ustavno sodišče.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z današnjim neustavnim političnim obračunom s Kmetijsko-gozdarsko zbornico v Državnem zboru v zobeh poskrbel Tomaž Z.
Vira fotografij: https://www.2.kgzs.si/gv/promocija/sejmi-in-prireditve/podezelje-v-mestu... / https://www.facebook.com/zbornicaKGZS/photos/pb.100067012505057.-2207520...
Prikaži Komentarje
Komentarji
Sej ne rabimo posnetka, ker se prebrano v glavi pretvori v Zaniukov govor. 🧠
Komentiraj