Politizacija Policije

Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve iz kvote z največjo izgubo zaupanja volilnega telesa soočene, kot kaže, samo še do konca aktualnega državnozborskega mandata največje vladne in parlamentarne stranke Gibanje Svoboda, ki brez vsakega dvoma pripada političnemu krilu kadrov nekdanje Liste zdaj pač obrambnega ministra Marjana Šarca, je pred preiskovalno komisijo Državnega zbora, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v policijo, v pričanju pričakovano zanikal, da bi mu predsednik vlade Robert Golob naročil kadrovske čistke na policiji, čeprav je bila ravno neučinkovita dejanšizacija oziroma prepočasna odstranitev na ključna mesta v policiji pod prejšnjo vlado Janeza Janše politično nastavljenih kadrov eden ključnih razlogov za izgubo političnega zaupanja prejšnje notranje ministrice, zdaj varno pospravljene za svetovalko predsednice republike, Tatjane Bobnar. Nekoliko pa vendarle zdolgočasenim parlamentarnim preiskovalcem v poduk pa še dodal, da je ločnica med politiko, ministrstvom za notranje zadeve in policijo, ki je kot organ v sestavi ministrstva vendarle pri svojem delovanju tako suverena, da ima generalni direktor policije materialno in finančno samostojnost ter roko nad vsemi kadrovskimi zadevami, tako da sam notranji minister sploh ne razume, kako da je sploh mogoče v domači demokratični republiki tudi dejansko izvajati politični pritisk na policijo. 

Trik, ki ga ne nazadnje nesojeni, pravzaprav pa zgolj politično neizbrani kandidat in nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, ki je skupaj z nekdanjo notranjo ministrico pred taisto parlamentarno komisijo vendarle obremenil tudi samega predsednika vlade Roberta Goloba, na katerega odziv, pravzaprav pa dokaze, napovedane priče in pojasnila glede tega, skupaj z Eugenijo Carl pač še čakamo, izpodbija na sodišču, je tako, kot je ne nazadnje priznal tudi aktualni notranji minister Boštjan Poklukar, v generalnem direktorju, pravzaprav pa imenovanju do politike na oblasti pač tudi politično kompatibilnega generalnega direktorja policije, ki jeso za direktorjema Sove in Vojaške obveščevalne službe Ministrstva za obrambo tako ali tako tradicionalno med prvimi v vrsti za politični odstrel ob vsakem imenovanju nove koalicije in vlade. Lindav sicer s predlogom za izdajo začasne odredbe za zadržanje odločitve o imenovanju aktualnega in očitno s političnimi usmeritvami vlade Roberta Goloba in njenih prišepetovalcev bolj kompatibilnega Senada Jušića na upravnem sodišču ni bil uspešen, čeprav to o predmetu spora, ali Jušić sploh izpolnjuje zahtevane vodstvene pogoje za imenovanje, še ni odločilo; ne glede na vso – zaradi narave in pomena –  absolutnoabolutno prednostno obravnavo, pa je pritožnika že na tej ravni vendarle podučilo, da zanjmu osebno škoda zaradi neizbora sploh ni mogla nastati, saj da je imenovanje na vodstveni položaj v javnem sektorju privilegij in nikakor ne pravica posameznika. 

Ne glede na to, kako bo o njegovih vodstvenih kompetencah naposled enkrat razsodilo upravno sodišče, pa je vsaj za zdajenkrat še politično privilegirani generalni direktor policije Senad Jušić več kot očitno kompatibilen z aktualnimi varnostno-represivnimi politikami tako notranjega ministrstva kot celotne vlade Roberta Goloba. Na isti dan, ko je ta na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve sklenila, da uradno zaradi odsotnosti večjega števila aktivnih policistov in zaradi zavarovanja državne meje do konca leta v graničarsko službo vpokliče pomožno policijo oziroma policiste, ki sicer, kot pojasnjujejo iz MNZ kot predlagatelja sklepa, občasno že sodelujejo pri obvladovanju nezakonitih migracij, pri varovanju ogroženih oseb, vasovanju športnih in javnih prireditev ter shodov, je namreč predlog, da domača država začasni notranji nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko s ponedeljkom podaljša še za 20 dni, podala tudi politično kompatibilna policija. Direktor uprave uniformirane policije pri Generalni policijski upravi Marko Gašperlin  se je ob tem na včerajšnji tiskovni konferenci pohvalil, da je policija od 21. oktobra, ko je uvedla notranji nadzor na mejah, zavrnila vstop v državo 291 državljanom tretjih držav, odkrili in obravnavali pa so tudi 54 kaznivih dejanj, povezanih s prehodom meje, in 438  prekrškov, kršitev zakona o tujcih ali zakona o nadzoru državne meje. 

Vsaj glede na navedene policijske uspehe po ponovni vzpostavitvi nadzora na južni in vzhodni meji države samo po sebi še ne moremo reči, da je ta  – po – podobnem ukrepu Italije in še prej Avstrije, pa tudi drugih severnejših evropskih držav – političen ukrep ponovnega nadzora ljudi in prometa na notranjih mejah sSchengenskega območja strokovno upravičen, saj je ne nazadnje policija zeleno mejo Slovenije nadzirala že pred samo uvedbo tega politično odrejenega, a domnevno kot od strokovnega in suverenega organa v sestavi ministrstva predlaganega ukrepa za podaljšanje nadzora za nadaljnjih 20 dni. Toda tako to gre. Medtem ko je včeraj notranji minister Boštjan Poklukar pred parlamentarno komisijo dDržavnega zbora poudarjal, da pPolicija pač ne more biti organ, s katerim kjer bi se politika igrala, ga odstavljala ali postavljala, se v realnosti političnega uvajanja nadzora na južni in vzhodni meji Slovenije tudi pri nas dogaja prav to. Tako kot je to počela prejšnja vlada Janeza Janše in vse pred njo, je domačo policijo kot osrednji represivni aparat države pod vodstvom generalnega direktorja Senada Jušića po svoji meri, vonju in okusu pač politizirala tudi aktualna vlada in koalicija. 

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s tem, kako je policijo pod umnim vodstvom notranjega ministra Boštjana Poklukarja in njegovih prišepetovalcev iz obrambnega ministrstva spolitizirala in ne depolitizirala tudi aktualna vlada in koalicija Roberta Goloba, v zobeh poskrbel Tomaž Z.        

Vira fotografij: https://www.policija.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/sporocila... / https://www.policija.si/o-slovenski-policiji/zaposlitve/pogoji-za-zaposl...