Ponovno na severu, zahodu in jugu zamejena država

Dan po Dnevu Evrope in dnevu zmage nad fašizmom in nacizmom ter dobrih 13 let po priključitvi Evropski Uniji je Slovenija ponovno osamosvojena in samostojna, a majhna in v evropskih merilih nepomembna ter obrobna evropska država. Po tem, ko je avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka že pred časom napovedal, da bo potrebno nadzor na notranjih mejah samo še po policijskem nadzoru enotnega Schengenskega prostora podaljšati za nedoločen čas in so danes preostale članice EU kljub nasprotovanju Slovenije za začetek potrdile še šestmesečno podaljšanje nadzora tudi na avstrijsko-slovenski meji, je od danes pa vse do 30 maja začasen nadzor na notranjih schengenskih mejah, torej tudi na meji s Slovenijo, zaradi zasedanja voditeljev držav G7 26. in 27. maja v Taormini na Siciliji uvedla tudi Italija. In tako imamo zaradi dejstva, da je domača južna meja s Hrvaško po novem s popolnim nadzorom in registracijo potnikov tako ob izstopu kot vstopu v državo branjena zunanja meja schengenskega območja, domači Evropejci prost izhod pravzaprav samo še na sicer tako proti Avstriji kot Srbiji ograjeno in nadzorovano Madžarsko.

Odločitev o šestmesečnem podaljšanju nadzora na nekaterih mejah v schengenskem prostoru je večina držav članic danes podprla na zasedanju veleposlanikov članic pri Evropski Uniji, jutri pa bi ga naj brez razprave dokončno potrdili v okviru zasedanja ministrov EU, pristojnih za trgovino. Ne glede na to, da ponovne zapore notranjih meja schengenskega območja ne pomenijo le konca svobodnega pretoka ljudi pač pa tudi kapitala ter so s tem neposredno škodljive tudi za trgovino, so podaljšanju nadzora ob Sloveniji nasprotovale le še prav tako obrobne države Madžarska, Slovaška, Grčija in Hrvaška, Poljska, Ciper in Bolgarija pa so bile pod pritiskom preostalih velikih članic, ki jim je v imenu lastne varnosti očitno prav malo mar za izgubo zaradi mejnih nadzorov ponovno otežene trgovinske menjave med centralnim in posameznimi obrobnimi deli vedno bolj rahle evropske povezave.

Potrjeno podaljšanje nadzora na nekaterih mejah v schengenskemu prostoru je sicer prava klofuta obmejnim represivnim organom obrobnih in obmejnih držav Evropske Unije, med katere sama po sebi sodi tudi Slovenija, saj gre za uvedbo nadzora v primeru resnih pomankljivosti na zunanji meji, ki ogrožajo delovanje celotnega Schengenskega območja. Evropska komisija je sicer v predlogu za zadnje podaljšanje zatrdila, da pa gre za res zadnje podaljšanje na tej uporabljeni pravni podlagi in da naj bi v tem obdobju Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška, ki začasni nadzor še naprej izvajajo, le tega postopno odpravile in nadomestile s sorazmernimi policijskimi kontrolami tako na sami meji kot v sami notranjosti držav. Kljub temu pa je bilo marsikomu v EU že vnaprej jasno, da nadzor na notranjih mejah v Schengnu pred septembrskimi volitvami v Nemčiji pač še ne bo odpravljen in da je zaradi teroristične grožnje žer vnaprej vprašljiva tudi odprava ukrepa po izteku tega šestmesečnega obdobja oziroma takoj po septembrskih volitvah.

Ne glede na priporočila Evropske komisije pa lahko posamezna država članica nadzor na notranji meji Schengenskega območćja uvede tudi na kaki drugi pravni podlagi, kot je to od danes pa vse do 30. maja primer na zahodni meji z Italijo. Sprva za 10 dni in največ za dva meseca lahko posamezna država članica enostransko, torej brez upoštevanja mnenja ali priporočila Evropske komisije, uvede nadzor v primeru nepredvidenih dogodkov, ki ogrožajo javni mir in varnost. Če pa se odloči, da gre za primer resne grožnje javnemu redu in notranji varnosti, pa lahko posamezna članica prav tako enostransko uvede začasni nadzor za največ 6 mesecev.     

Sosednja Italija tako očitno meni, da je prva pot v Evropo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki se bo ob vrhu G7 v od slovenske meje 1500 kilometrov oddaljenemu Taorminiju na Siciliji dan prej v Bruslju udeležil tudi vrha pakta NATO, nepredviden dogodek, ki bi lahko ogrozil javni red in varnost v državi. Tako sosednja Avstrija kot Nemčija pa sta očitno na stališču, da Slovenija in Madžarska pač ne opravljata zadovoljivo vloge graničarjev celotnega schengenskega območja, zato je bilo mogoče jutri dokončno potrjeno šestmesečno podaljšanje nadzora na nekaterih notranjih mejah mogoče res zadnje, ki je bilo uveljavljeno na podlagi priporočila Evropske komisije, toda to samo po sebi še ne pomeni, da bo nadzor tudi na slovensko-avstrijski meji po teh 6 mesecih tudi dejansko odpravljen. Toda tako to gre. Do sedaj je bila Republika Slovenija po lastni volji ograjena zgolj vzdolž južne in zunanje meje s Hrvaško. Zdaj pa je po volji večjih in pomembnejših evropskih sosed prost izhod brez policijskega nadzora mogoč pač še zgolj na jugu prav tako ograjeno Madžarsko.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s Slovenijo kot na vseh straneh razen na madžarskem vzhodu ponovno zamejeno in s policijskimi kontrolami ograjeno državo v zobeh poskrbel Tomaž Z.