Potvarjanje zgodovinskega prispevka avtonomnih prostorov

Če smo ob 80. obletnici Dražgoške bitke priča ostudnemu in do sedaj nezaslišanemu potvarjanju zgodovine, poniževanju partizanov in žaljenju žrtev nacizma in fašizma, ki se pojavlja v določenih televizijskih programih, v informativnem programu nacionalne televizije, v časopisju in na družabnih omrežjih, kot so v odziv na zadnjo oddajo Utrip nacionalne televizije – ki jo je v maniri Goebelsa ali agit-propa za rehabilitacijo kolaboracije z nacističnimi in fašističnimi okupatorji ter legitimacijo slovenskega domobranstva pripravil že od študentskih bogoslužij politično preverjeni Jože Možina – zapisali v Zvezi združenj borcev NOB, je ob 30. obletnici samostojne državnosti vredno opozoriti, da današnja prva obletnica nasilne in surove deložacije skupnosti Avtonomne tovarne Rog – ki jo je s podporo policije notranjega ministra Aleša Hojsa po današnjih besedah nekdanjih uporabnikov brez kakršne koli pravne podlage izvedel in podpisal jeseni prav tako za nov mandat potegujoči se župan Ljubljane Zoran Janković, potem ko je tam delujočim v javnem lokalnem interesu dobro desetletje in pol odtegoval zgolj pravico do elektrike in tekoče, pitne vode – opozarja, da se 30 let po vzpostavitve samostojne države vendarle že potvarja tudi novejša politična zgodovina, predvsem pa, zakaj, kako in po čigavi zaslugi je prišlo do razpada prejšnje družbene ureditve in vzpostavitve današnje bede od demokracije.

Do prvobitne demokratizacije države in družbe pač ni in ne bi prišlo zaradi takrat z izjemo ene same – sicer glede na seznam bivših članov notranje široko diferencirane komunistične stranke – še pravzaprav neobstoječih drugih političnih strank, ampak prav široke palete civilno družbenih skupin, v zvezo socialistične mladine in študentov obeh univerz združenih organizacij in da bolj ali manj avtonomnih prostorov, kar je, od svoje vzpostavitve do lanskega konca pod bagerji 19. januarja zjutraj bila tudi Avtonomna tovarna Rog, padli simbol gentrifikacije vseh slovenskih mest in še posebej Ljubljane in odgovora na vprašanje, kaj si o neinstitucionalni civilni družbi in potrebi po avtonomnih socialnih in ustvarjalnih prostorih ta čas enako mislijo predstavniki tako mestnih kot nacionalnih izvršnih in zakonodajnih oblasti.

Potem ko so na današnji tiskovni konferenci nekdanji uporabniki Avtonomne tovarne Rog pred Magistratom opozorili, da jih je MOL deložirala brez pravne podlage in da se javni prostor v Ljubljani še naprej vztrajno krči, bo na dejstvo – ki ne bi smelo biti tako nepomembno v super volilnem letu 2022 – da se mesto pod samopašno oblastjo Zorana Jankovića in njegove Liste svetnikov prilagaja turizmu in drugim poslom, meščane – še posebej tiste manj premožne, pa se potiska na obrobje mesta in na samo družbeno dno, ob 18. uri v parku Tabor opozoril še shod »Proti socialnemu čiščenju mesta«, saj da je prav gradbena jama, kjer je še lani deloval pristni avtonomni socialni prostor, simbol politik, ki uničujejo naše mesto in naša življenja.

Čeprav je bilo navzočim predstavnikom političnih strank koalicije Kul, zunajparlamentarnih strank Lide, Zdej, Vesna in Pirati ter civilno-družbenega gibanja Bodi sprememba ob današnji medijski predaji zahtev na Trgu republike pojasnjeno, da nihče ne pričakuje, da bo posamezna politična stranka zmožna upoštevati in uresničiti vse zahteve, je tudi »Zaščita avtonomnih prostorov« ena od 130 zahtev iniciative Glas ljudstva!, ki sicer po navedbah Slovenske tiskovne agencije združuje več kot 1800 aktivnih posameznikov in več kot 100 organizacij civilne družbe, med drugim in po izboru STA pa Greenpeace Slovenija, Transparency International Slovenija, Amnesty International Slovenija, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Sindikat novinarjev Slovenije, Slovensko filantropijo, Sindikat Mladi plus, Inštitut 8. marec in Umanotero. Zahteve so razdeljene na enajst tematskih področij, ki med drugim zadevajo dostojno delo in socialne pravice za vse, globalno pravičnost, dostopnost stanovanj, vladavino prava in človekove pravice, več demokracije in reformo političnega sistema, svobodo medijev in kulture, pravični podnebni prehod in zaščito narave, trajnostno gospodarstvo in javne storitve, razvoj izobraževanja in znanosti, dostopno javno zdravstvo in zeleno infrastrukturo. Brez vsakega dvoma pa predstavljajo dejanske potrebe, zahteve za dobrobit ljudi in okolja, ki so se izkristalizirale, debatirale in kot zahteve izoblikovale ponovno prav v institucionalizirani in neinstitucionalizirani civilni družbi, kar bo težko spregledala katera koli že politična stranka, ki ji je do pridobivanja in nagovarjanja novih volivk in volivcev.

Današnja medijska predaja zahtev, na kateri je pravzaprav od pomembnih manjkal predvsem Robert Golob, nekatere stranke pa so na današnji mraz poslale podpredsednika, je sicer minila zgledno, v predvolilni ihti so tudi stranke morebitne prihodnje levosredinske koalicije marsikaj pripravljene obljubiti, čeprav se razen Levice v podporo nezakonito deložiranih pravzaprav niso veliko oglašale, čakajoč na morebitno politično podporo Zorana Jankovića pa se o zahtevi za zaščito avtonomnih prostorov tudi tokrat (še) niso bili pripravljeni izjasniti. Toda tako to gre. Ob sprevračanju zgodovinskih dejstev o poražencih in zmagovalcih druge svetovne vojne ter obletnici padca Roga in nadaljnjemu krčenju javnih avtonomnih prostorov tako v Ljubljani kot drugod po trideset let stari državi je več kot očitno, da je nosilcem sedanje, pa tudi prejšnje in morebitne prihodnje politične oblasti že nekako uspelo pozabiti, ne samo kdo vse, ampak tudi kod vse oziroma v kakih vse tudi avtonomnih prostorih se jo je še pred spočetjem aktualne strankokracije vzpostavljalo in postavljalo.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem ob prvi obletnici padca Avtonomne tovarne Rog s potvarjanjem in pozabljanjem zgodovinskega prispevka avtonomnih prostorov k vzpostavitvi in ohranjanju normalnosti države Slovenije v zobeh poskrbel Tomaž Z.