Premiki in okopi

Medtem ko v domači politični areni, ki ta čas predvsem zaradi slovenskih športnih dosežkov na bojiščih zimskih olimpijskih iger v Sočiju ni v ospredju javne pozornosti, v Slovenski demokratski stranki tudi z napovedjo vnaprej na neuspeh obsojene ustavne obtožbe zoper predsednico vlade Alenke Bratušek in aktualne v kratkem tudi ponovno kompletne zasedbe ministrov vztrajajo za okopi samih proti vsem, prihaja v drugih opozicijskih in izven parlamentarnih strankah do prvih pomembnih političnih premikov, ki jih razgaljajo predpriprave na volitve za Evropski parlament.

Po že izoblikovani Združeni levici, s katero bodo sile in volivce za začetek dovolj uspešno za preskok volilnega praga in vsaj enega evropskega poslanca poskušale združiti Demokratična stranka dela, Iniciativa za demokratični socializem in Stranka za trajnostni razvoj Slovenije – TRS, je le še formalno pod vprašajem še ponovni nastanek Nove združene krščanske in ljudske desnice, za katero in za skupen nastop Slovenske ljudske stranke in Nove Slovenije se je javno zavzel tudi starosta Ivan Oman. Po dogovoru med zvezo društev upokojencev, stranko DESUS in evropskim poslancem Ivom Vajglom iz liste izven parlamentarne stranke ZARES, da pod okriljem liste slednjega družno nastopijo na volitvah v Evropski parlament, pa je jasno, da prihaja do premikov političnih sil tudi na domači upokojenski sredini.

ZARES sicer uradno v upokojenski blok, katerega bo na volitve po napovedih nosilca po vsaj enega evropskega poslanca popeljala lista Iva Vajgla, ne sodi, ustvarjalce novega političnega ravnovesja med mlado in staro generacijo pa so tudi politično združile priprave na konvencijo OZN o starejših, ki bo večleten proces. Da se število starejšega volilnega telesa v Evropi povečuje, kar da tako kot domače zanemarjajo tudi evropske inštitucije, je ob podpisu memoranduma o programskem sodelovanju na letošnjih evropskih volitvah opozoril predsednik DESUS Karel Erjavec, ki je prepričan tudi, da je sprejem konvencije OZN o starejših nujen, saj da imajo podobne dokumente že ženske in otroci, medtem ko je starejši, ki so prav tako ogrožena skupina, še vedno nimajo. Kljub temu da DESUS doslej s samostojno listo na volitvah v Evropski parlament še ni bila uspešna, Erjavec ne dvomi, da Ivo Vajgl ne bi bil ponovno izvoljen, vprašanje pa je, ali bo listi uspelo osvojiti dva evropska poslanca, ki bosta imela občutek za svoje starajoče prebivalstvo, kot je vzneseno pri-dodala predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak.

Medtem ko se naj bi po besedah enega od treh sopredsednikov Uroša Lubeja zunajparlamentarna stranka in ena od političnih naplavin na Slovenskem zamrlega vstajništva Solidarnost na volitve za Evropski parlament predvidoma podala samostojno, so se Stranka za trajnostni razvoj Slovenije TRS, nedavno nastala Iniciativa za demokratični socializem in Demokratična stranka dela Franca Žnidaršiča povezale v koalicijo Združena levica, ki bo skupaj nastopila na volitvah za osem domačih evro-parlamentarcev, predsednik TRS Matjaž Hanžek pa že vnaprej napoveduje tudi skupen nastop na lokalnih in državnozborskih volitvah. Kljub temu da ima v strankarski politiki za razliko od TRS in DSD, ki sta na volitvah že ne prav uspešno nastopili, najmanj izkušenj, je mesto koordinatorja združenega projekta nove strankarske levice na Slovenskem prevzel Luka Mesec iz Iniciative za demokratični socializem.

Koalicija Združena levica se bo na volitvah osmih slovenskih evroparlamentarcev zavzemala za pet programskih točk, in sicer konec varčevalnih ukrepov, razrešitev dolžniške krize, gospodarsko obnovo Evrope, demokratizacijo evropskih institucij ter zeleni preboj. Če kaj, potem preseneča, da se je za vstop v to levo koalicijo in programsko sodelovanje v njej tako naglo odločila kot stranka komaj dobro ustanovljena prav Iniciativa za demokratični socializem ter še da je v mesto njej sploh našla tako po programskih izhodiščih in kadrovski zasedbi kot političnemu dometu obskurna Demokratična stranka dela Franca Žnidaršiča. Združevanje političnih sil tudi na evroskpetični levici pač samo po sebi še ne pomeni tudi bistvenejšega rezultata na za začetek volitvah v Evropski parlament.

Ne glede na to, da na okopih ob Slovenski demokratski stranki razen DESUS zaenkrat vztrajajo tudi vse druge vladne stranke, pa so tudi pri njih v teku priprave na evropske volitve. Tako kot v SDS, tudi v Pozitivni Sloveniji predvsem čakajo, kaj bodo pokazale in dokazale vse te silne kriminalistične in tožilske preiskave poslovanja in delovanja ustanovitelja, samo do naslednjega volilnega kongresa samo-zamrznjenega predsednika in še naprej župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankoviča. Za Socialne demokrate in tudi Državljansko listo pa so neposredne volitve osmih poslank ali poslancev v Evropski parlament 25. maja letos predvsem stvar političnega prestiža, ki bo rezultatsko vendarle pokazal, v katero smer bi se utegnilo že na lokalnih volitvah prihodnje leto obrniti domače volilno telo.

Čeprav je veliko odvisno predvsem od neodvisnega in učinkovitega dela domačega pravosodja, so pred slovenskim političnim prostorom vendarle tudi nekateri pomembni premiki, s katerimi se bo tako na desnici kot na levici poskusilo čim večji del volilnega telesa odžreti predvsem vsem tistim, ki še naprej vztrajajo za političnimi okopi, med katerimi prednjačita prav največji SDS in Pozitivna Slovenija. Toda tako to gre. Strankarska politika po svetu in pri nas je predvsem boj za preživetje do konca naslednjega mandata, občutek za svoje prebivalstvo pa bo v politiki še naprej kar se da redek.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s političnimi premiki in okopi pred volitvami v Evropski parlament na Slovenskem v zobeh poskrbel Tomaž Z.