Privatizacija ŠOU in poskus likvidacije Radia Študent

Študentski zbor je kot najvišji organ Študentske organizacije Univerze v Ljubljani minuli četrtek malo pred polnočjo nenapovedano in po hitrem, prednostnem postopku na predlog študentske politične skupine Povezani, ki je skupaj s študentskima političnima skupinama Modro za študente in Sui luris del trenutne študentske koalicije, sprejel spremembe temeljnega Akta o ustanovitvi Zavoda Radio Študent, s katerimi se od 9. maja 1969 neodvisni študentski radijski postaji formalno odvzema neodvisnost in avtonomija delovanja. S tem se nadaljuje politična privatizacija ŠOU v Ljubljani, s katero se je do sedaj že prevzelo Zavod K6/4, v prostorih nekdanje kavarne Metropol ustanovilo in financiralo gradnjo študentske menze ter razpustilo Zavod Študentska založba in njegovo dejavnost prepustilo devetim ustanoviteljem novega zavoda Beletrina. Ukinitev sicer čaka še Zavod Študentska svetovalnica, ki naj bi v prihodnje postal zgolj dejavnost pod neposrednim političnim nadzorom vsakokratnega Predsedstva ŠOU v Ljubljani, kar je sicer bila že ukinjena ŠOU Vizija in še naprej je finančno vse bolj podhranjena študentska revija Tribuna.

Kljub temu da politični predstavniki ŠOU v Ljubljani, ki stojijo za prejšnji četrtek izglasovanimi spremembami Akta o ustanovitvi Zavoda Radio Študent, direktor Andrej Klasinc kot poslovodni organ ŠOU v Ljubljani in politični botri študentske politične skupine Povezani v en glas zatrjujejo, da jih politični nadzor nad kadrovanjem in uredniško politiko Radia Študent ne zanima, jih ob vseh drugih privatizacijah, ki smo jim v zadnjih mesecih priča v okviru ŠOU v Ljubljani, črno na belem na laž postavljajo tako sprejete spremembe kot argumentacija, zakaj so pravzaprav potrebne. Akt o ustanovitvi Zavoda Radio Študent, ki ga je po osamosvojitvi v paketu podedovala takrat nastala in šele po leta 1994 sprejetemu Zakonu o skupnosti študentov legalizirana Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, je do prejšnjega četrtka kot formalni minimum neodvisnosti medija določal, da so v za vsak zavod ključnemu organu upravljanja, Svetu zavoda Radia Študent, 3 mesta zasedali predstavniki ŠOU v Ljubljani, 3 predstavniki zaposlenih in sodelavcev Radia Študent ter 1 predstavnik zainteresirane strokovne javnosti, ki ga je skupaj imenovalo prav teh 6 članov Sveta, predstavnikov ŠOU in Radia Študent.

V skladu s prejšnji četrtek uveljavljenimi spremembami Akta o ustanovitvi Zavoda Radio Študent pa predstavnika strokovne javnosti tako kot predstavnika Predsedstva ŠOU v Ljubljani in predstavnika študentske javnosti imenuje prav Predsedstvo ŠOU v Ljubljani, kar pomeni, da ima ŠOU v Ljubljani skupaj z direktorjem ŠOU v Ljubljani, ki je po funkciji in službeni dolžnosti član vseh Svetov zavodov ŠOU v Ljubljani, v Svetu Zavoda Radio Študent absolutno večino. ŠOU v Ljubljani naj bi sicer absolutno večino v Svetu Zavoda Radia Študent potreboval zgolj zaradi večjega finančnega nadzora nad tekočim poslovanjem zavoda in ne tudi zaradi imenovanja direktorja, odgovornega urednika, sprejemanja letnih načrtov dela in drugih reči, za katere je kot organ upravljanja v vsakem zavodu pristojen prav svet zavoda.

Toda tako kot vsi drugi člani Sveta zavoda Radia Študent in zaradi lanskega rezanja dotacije ŠOU za tekoče delovanje Radia Študent ter posledičnega zbiranja mikro donacij v okviru akcije Reši RŠ tudi širša zainteresirana javnost in poslušalci RŠ so vpogled v tekoče poslovanje ter finančno stanje Radia Študent imeli tudi predstavnik Predsedstva ŠOU v Ljubljani, predstavnik študentske javnosti in nenazadnje tudi poslovodni organ ŠOU v Ljubljani, kar trenutno je direktor Andrej Klasinc, ki javno in poslovno vodi ter zagovarja aktualno privatizacijo ŠOU v Ljubljani v obdobju aktualnega mandata tako Študentskega zbora kot Predsedstva ŠOU v Ljubljani. Skupni proračun Radia Študent v letu 2013 je tako znašal 460.000 evrov, kar pomeni, da je lanska dotacija ŠOU v Ljubljani v višini 180.000 evrov znašala 39 odstotkov celotnega proračuna RŠ in da je Radio Študent poslovno leto relativno uspešno zaključil z veliko lastnega angažmaja in prihodki ter nenazadnje donacijami podpornikov in poslušalcev v okviru akcije Reši RŠ.    

Kljub kapitalskemu pritisku in nižanju subvencije za osnovno tekoče delovanje, ki jo je ŠOU v Ljubljani kot samooklicani dedič Univerzitetne konference Zveze socialistične mladine Slovenije neprofitnemu Zavodu Radiu Študent dolžan zagotavljati od leta 1991 naprej, in dejanskem upadanju koncesijskih dajatev iz študentskega dela kot glavnega vira prihodka za študentske oblike organiziranja na Slovenskem torej preprosto ne drži, da Zavod Radio Študent posluje nepregledno in neuspešno, kot tudi ne drži, da gre v primeru ŠOU v Ljubljani za obubožano oziroma revno študentsko organizacijo. Jutri, na naslednji seji Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani v prostorih po politični privatizaciji več ali manj praznega Kluba K4, se bo še pred točko Problematika Radia Študent na dnevnem redu študentskih poslancev znašlo drugo branje proračuna ŠOU v Ljubljani za leto 2014, ki skupaj še vedno znaša več kot 3 milijone evrov.

Da je cilj posameznih političnih skupin v študentskem zboru ne zgolj politično prevzeti in privatizirati pač pa tudi finančno uničiti Radio Študent, pove prav amandma iste politične skupine Povezanih, s katerim želi ta Radiu Študent odvzeti še dodatnih 60.000 evrov redne letne dotacije za osnovno tekoče delovanje. Kljub temu da amandma koalicijsko ni usklajen in da vendarle obstaja možnost, da bo večina Študentskega zbora jutri na seji priznala svojo zmoto in izničila vse samovoljne spremembe Akta o ustanovitvi Zavoda Radia Študent, kot zahtevamo sodelavci in podporniki RŠ, pa delovanje študentske politike vključno s posameznimi opozicijskimi skupinami potrjuje, da sta nadaljnji obstoj in neodvisnost Radia Študent v okviru družine ŠOU v Ljubljani pod vprašajem.

Študentska politika in njeni prav nič skriti botri iz ozadja pod okriljem Andreja Klasinca, trenutnega direktorja ŠOU v Ljubljani, so očitno prepričani, da je od osamosvojitve države in vzpostavitve študentskih oblik organiziranja na Slovenskem minilo dovolj časa, da se nihče več ne bo spraševal, kaj pravzaprav ta privatizacija in izčrpavanje organizacije za pridobitne gostinske dejavnosti pomeni in kam oziroma v katere žepe izginjajo tekoča sredstva ŠOU v Ljubljani. Toda tako to gre. ŠOU v Ljubljani je ob Radiu Študent, Tribuni, Klubu K 4 in drugih za demokratizacijo slovenske družbe pomembnih projektov in prostorov od socialistično samoupravnih predhodnikov podedoval tudi veliko nepremičnin in drugega gmotnega premoženja, ki je ob začetku leta 2014 na poslednjem privatizacijskem udaru trenutne študentske politike. Toda da Radia Študent ne damo in da se boj za neodvisnost RŠ nadaljuje, lahko študentskim poslancem in njihovim političnim botrom v obraz pridete povedat že jutri ob 17.30 pred in v Klub K4.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s privatizacijo ŠOU in poskusom političnega prevzema in finančne likvidacije Radia Študent v zobeh poskrbel Tomaž Z. No Pasaran!