Programsko-produkcijsko maščevanje informativnemu programu RTVSLO

Programski svet od prvega mandata aktualnega ministra za kulturo Vaska Simonitija in predsednika vlade Janeza Janše ter natančno od leta 2005 politično pohabljenega nacionalnega javnega servisa Radiotelevizija Slovenija je v ponedeljek s prepričljivimi sedemnajstimi glasovi za od skupaj 29 potrdil tako programsko-produkcijski načrt, krajše PPN, kot tudi dal pozitivno mnenje k predlogu finančnega načrta zavoda za leto 2022, o katerem bo sicer šele enkrat v bližnji prihodnosti odločal enako, pravzaprav pa z Zakonom o RTV še huje politično po volji vsakokratne koalicije domačih političnih strank v državnem zboru in njene vlade pohabljeni nadzorni svet. Kljub temu da je tako politično populistično zasnovanemu programsko-produkcijskemu načrtu malo da ne enotno – z izjemo že nekaj časa za nedoločen čas v to uredništvo podtaknjenih kadrov SDS, ki sedaj čakajo na svoje politično poplačilo – s podporo vseh relevantnih domačih in celo mednarodnih novinarskih institucij nasprotovalo celotno uredništvo informativnega programa, javno pa ga ne podpira, ampak mu hkrati tudi ne nasprotuje, že znano politično preverjena edina kandidatka za urednico Jadranka Rebernik, se je političnim silam, ki se bodo pod okriljem SDS očitno do zadnjega oklepale korit izvršne in zakonodajne oblasti, očitno uspelo ne zgolj se maščevati večini vseeno za nedoločen čas v javnem zavodu zaposlenih v uredništvu informativnega programa, ampak vse njih in s tem javni medijski servis kot celoto ponižati, s tem da se je ponovno razgalilo, kako politično podrejena nacionalna RTV Slovenija pravzaprav je.

Politični prevzem, kot smo mu bili priča že z imenovanjem Andreja Graha Whatmougha za generala, kot ljubkovalno ali pač posmehljivo pravijo generalnemu direktorju Radiotelevizije v sistem javnega sektorja in enotnega plačnega sistema ujeti zaposleni na Kolodvorski in Tavčarjevi, kateremu je sledila bliskovita znebitev direktorice od radia v političnem smislu vseeno in že od nekdaj bolj poželjive televizije Natalije Gorščak ter njena menjava za po izjavi »naši dobro napredujejo« izza ameriškega oklepnika med napadom in okupacijo Iraka znanega vojnega dopisnika Valentina Areha, smo namreč vsi z vsaj malo političnega spomina že bili priča v letih 2006 in 2010, ko je na čelu TV Slovenija bil ljubiteljski zgodovinar za rehabilitacijo domobranske kolaboracije z nacisti in fašisti, po novem tudi doktor Jože Možina, posledično pa se po ničemer drugem razen političnemu prilizovanju in privrženosti SDS kot urednik informativnega programa ni izkazal sicer dandanes na Telekomovo krovno družbo za Siol in prej tudi Planet TV TS Media prav tako politično parkirani Rajko Gerič.

Toda če je bila v ospredju prvega političnega prevzema nacionalne Radiotelevizije, ko se je z zakonom o RTV uzakonilo, da programski svet sestavlja 29 članov, od katerih pet članov imenuje državni zbor na predlog političnih strank, pri čemer mora, ponavljam, mora v največji možni meri upoštevati zastopanost strank v državnem zboru, dodatnih politično primernih šestnajst članov pa še na predlog gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija, univerz in fakultet ter društev, zvez društev oziroma njihovih organizacij, zlasti s področja umetnosti, kulture, znanosti in novinarstva, ter drugih organizacij civilne družbe, razen političnih strank in njihovih organizacijskih oblik, od enajstih članov nadzornega sveta pa jih ponovno državni zbor imenuje pet, nadaljnje štiri pa kar sama vlada, predvsem vsebinsko uravnoteženje obstoječih oddaj oziroma produkcija politični kasti SDS in njenih satelitov všečnih informativnih, pa tudi verskih in narodnozabavnih vsebin, je tokrat vseeno bistveno drugače, saj smo v imenu selitev in krajšanja paradnih oddaj informativnega programa na Televiziji Slovenija s prvega na drugi program priča še radikalnejšim spremembam, kot jih je bilo pod direktorjem Možino in Geričem kot urednikom informativnega programa treba prenašati še dve leti naslednjega SD in Borut Pahor mandata pri vrhu korit izvršne in zakonodajne oblasti ter so nedvomno prvič trajno zaznamovale javni servis in na njem delujoče novinarje in urednike informativnega programa.

Toda po novem bo v sporedu nacionalne televizije vse še nekoliko bolj radikalno drugače. V imenu želja političnih gledalcev – ki so v ponedeljek glasovali za PPN za leto 2022, in tistih, ki so jim s svojimi glasovi v državnemu zboru to pravzaprav omogočili – bo dolžina oddaje Prvi dnevnik po novem prilagojena na krajših trinajst minut, dolžina Dnevnika na prav tako krajših dvajset minut in celo Odmevov pa na prav tako krajših 25 minut. V interesu gledalcev, pravzaprav pa zgolj podatkov o gledanosti Informativnega programa TVS pa da je tudi ukinitev posameznih oddaj, kot sta Globus in Politično s Tanjo Gobec, in selitev še preostalih rubričnih v nov informativni blok od 20. do 22. ure na drugem programu, katerega bistvena trivialna novost bodo tudi poročila s področja zabavne kulture. Čeprav je v skladu z enim od sklepov tudi tako politično pohabljeni programski svet dopustil trimesečno prehodno obdobje za postopno uveljavitev pri delu programskih sprememb, ki se nanašajo na informativni program televizije in naj bi te tako stopile v veljavo šele, pravzaprav pa že najkasneje do konca marca prihodnje leto, je samo po sebi jasno, da so opozorila kolektiva informativnega programa na mestu, saj nacionalna TV hiša nima ne kadra in ne sredstev, da bi lahko v pičlih štirih mesecih sploh izvedla tako obsežno reorganizacijo informativnih vsebin, posameznih oddaj in celotnega informativnega programa. Toda tako to gre. Čeprav si Vasko Simoniti in Janez Janša z oprodami iz programskega sveta nacionalne Radiotelevizije in kvote tretje koalicijske vlade SDS gotovo maneta roke, kako da se jim je uspelo pravzaprav maščevati celotnemu uredništvu informativnega programa javne televizije, pa so s tovrstnim programsko-producijskim načrtom in ponovnimi političnimi menjavami v vrhu RTV Slovenija tik pred iztekom svojega mandata poskrbeli ne zgolj za to, da bi lahko posamezniki nameščeni na vodilna mesta po politični volji SDS in njenih satelitov ostali tam do konca mandatov, temveč tudi za to, da prihodnja vlada in koalicija pravzaprav ne bo imela več prav nobene izbire, kot da v najhitrejšem možnem roku spremeni ali sprejme nov zakon o RTV Slovenija z vsemi atributi, ki pritičejo mediju, da mu sploh lahko rečemo javni medijski servis in ne eno samo navadno politično trobilo.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s programsko-produkcijskim načrtom za RTV Slovenija kot maščevanjem uredništvu informativnega programa in političnim izzivom za hitre spremembe zakona o RTV v mandatu prihodnje koalicije in vlade v zobeh poskrbel Tomaž Z.