Proti vsem politikam sovraštva

Jutri, prav na dan ko so pred 30 leti oziroma 31. maja 1989 pripadniki Službe državne varnosti in ljubljanski kriminalisti po dogovoru z vojaško varnostno službo s prvo politično aretacijo Janeza Janše in njegovo posledično izročitvijo preiskovalnim organom Jugoslovanske ljudske armade začeli afero JBTZ, bodo od 17.00 ure dalje med vsemi drugimi aktivnostmi zadnjih nekaj dni tokratne volilne kampanje za državnozborske volitve, na ljubljanskem Trgu republike potekale demonstracije proti politiki sovraštva, na katere po besedah njenih predstavnikov poziva široka, neformalna in odprta koalicija posameznikov in civilno družbenih iniciativ Brez strahu. Čeprav politične stranke pri organizaciji demonstracij, ki bodo združile ljudi, ki ne pristajajo na nadaljevanje in krepitev politike sovraštva, ne sodelujejo, prav tako pa med uradnimi govorci ne bo niti enega samega politika kandidata za poslansko mesto v naslednji zasedbi Državnega zbora, pa je samo po sebi jasno, da se bodo demonstracij udeležili tudi posamezni kandidati in politiki.

Že vnaprej je sicer možno tudi sklepati, da se na jutrišnjih demonstracijah proti politiki sovraštva civilnodružbene koalicije Brez strahu, ne bo prišel pokazati prav noben kandidat tako celotne slovenske združene in preostale politične desnice kot še posebej stranke SDS, kateri pač še naprej najbolje kaže na prihajajočih državnozborskih volitvah, pa čeprav bo njena zmaga zgolj pirova, če se v parlament ne uspe uvrstiti tudi dovolj drugih v takšne ali drugačne politične stranke zamaskiranih domoljubov, s katerimi bosta sploh lahko Janez Janša in SDS sestavila vsaj kolikor tolikor trdno koalicijo in Vlado. Organizatorji jutrišnjih demonstracij na ljubljanskem Trgu republike namreč brez dlake na jeziku zapišejo, da so se vse največje zgodovinske grozote začele z organiziranim spodbujanjem sovraštva in s politiko, ki je razglašala skupine ljudi za ničvredne in nevarne, v čimer pač ves minuli mandat in tudi to kampanjo prednjačita Janez Janša in SDS ter njuni politični sateliti, kot so Primc, Kangler, Zidanšek in podobni tiči.

Sicer kratek tekst poziva k udeležbi na demonstracije proti politikam sovraštva organizatorji iz civilno družbene koalicije Brez strahu zaključijo z mislijo, da politiki, ki namesto blaginje seje strah in namesto solidarnosti nasilje in ki se s svojimi praznimi obljubami želi vrniti v naš prostor, preprosto ne smemo dovoliti, da nam zavlada. In čeprav se poziv konča z vzklikom Vsi na demonstracije, je nekako samo po sebi a javno neizrečeno in obelodanjeno jasno, da se je politikam sovraštva prav zares moč upreti ne le zgolj z udeležbo na jutrišnjih demonstracijah proti politiki oziroma vsem politikam sovraštva, pač pa predvsem z udeležbo na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah in izbiro bolj prave in s tem politikam sovraštva nenaklonjene politične stranke.

Toda katere so potemtakem te politične sile, ki bi naj bile realna alternativa politikam sovraštva s politikami blaginje in solidarnosti? Čeprav se bo na jutrišnjih demonstracijah gotovo vsaj za ščepec javne pozornosti prerivalo tudi kar nekaj kandidatk in kandidatov v samooklicanega Levega bloka DESUS in Pozitivne Slovenije ljubljanskega župana Zorana Jankoviča, pa tudi še naprej prepričljivo zgolj tretjih Socialnih demokratov, ki jim vse bolj za vrat dihajo tudi kandidati Levice, pa bi naj bile demonstracije po besedah Filipa Dobraniča iz zavoda Danes je nov dan uperjene proti vsem, ki širijo sovraštvo, a da si naj vsak posamezen udeleženec in udeleženka sam ustvari sodbo, glede tega kateri politiki to v slovenski družbi in državi ta čas so. Toda tako to gre. Na jutrišnjih demonstracijah se bodo televizijskim kameram pač nastavljali tudi politiki samooklicane leve sredine, katerih edini temelj političnega delovanja je že četrtič zapored zgolj vzbujanje strahu pred tem, kaj vse hudega bo, če bodo v državi na oblast ponovno in vendarle že tretjič prišli Janez Janša ter njegovi pomagači.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem proti vsem politikam sovraštva, torej tako na desnem kot samooklicanem levem polu domačega političnega prostora, v zobeh poskrbel Tomaž Z.