PSS - Policijska stranka Slovenije

Kljub hitri in odločni akciji generalnega direktorja policije Marjana Fanka, po kateri bi naj sindikalni organizatorji nočnega lova z alkotestom na soft rock kitarista in ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja v Škofji Loki že dobili sicer še nepravnomočne izredne odpovedi zaposlitve, podobnih ukazov očitno vajena operativca pa jo bosta odnesla zgolj z opominom, bi bilo naivno pričakovati, da sta v enotno stavko združena oba v državi obstoječa reprezentativna policijska sindikata v veliki meru upravičenem sindikalnem boju za podplačane pripadnike policije že rekla zadnjo besedo. Včeraj v Državni zbor vložene pobude volivcev za razpis štirih referendumov o zakonih, ki sta jih Vlada in koalicijska večina pod streho kljub posameznim negodovanjem pospravili te dni, sicer potrjujejo, da sta se oprla na v zadnjem času pogosto rabljeno metodo neposredno državljanskega vpliva, pravzaprav pa vsaj začasnega obstruiranja aktualne izvršne in zakonodajne oblasti, ki jo omogoča referendumska zakonodaja in ki so se je na zadnje očitno uspešno poslužili v Sindikatu delavcev migrantov Slovenije.  

Kot je razvidno iz danes objavljenega skupnega sporočila obeh reprezentativnih sindikatov v slovenski policiji, se kljub informacijam predstavnikov policijskega stavkovnega odbora s terena, da vodstva policijskih uprav policistom grozijo z disciplinskimi postopki v primeru, če ne povečajo denarnega sankcioniranja državljanov, stavka v Policiji nadaljuje, dokler ne bodo dosegli pravičnega vrednotenja delovnih mest policistov, kriminalistov ter ostalih zaposlenih v Policiji in Ministrstvu za notranje zadeve. Toda kot zaenkrat kaže oziroma kot je moč razbrati iz bolj ali manj aktualnih objav na spletnih straneh obeh policijskih sindikatov, so pobude volivcev za razpis naknadnih zakonodajnih referendumov na tekoče odločitve in zakonske rešitve Državnega zbora in Vlade kot orožje sindikalnega boja znak, da pobudo sindikalnega boja od Sindikata policistov Slovenije in še posebej njegovega razboritega predsednika Zoran Petroviča, ki je prav tako na spisku za ta izredni sindikalni odstrel v policiji, prevzema od SNS večji PSS oziroma Policijski sindikat Slovenije, ki s primerom Koprivnikarja vsaj na prvi pogled uradno ni imel nič.

In če je skupno stavkovno mnenje vodstev obeh policijskih sindikatov, da prisilno odrejanje represivnega ravnanja izključno s ciljem inkasanstva ne sodi v uresničevanje vizije in poslanstva nobene sodobne evropske policije, med katere se očitno tudi na Slovenskem vsaj želimo uvrščati, Policijski sindikat Slovenije dodaja, da imajo za pobude za zbiranje podpisov za razpis referenduma kot interesno združenje vse temelje in pravice v Ustavi in Zakonu o referendumu in ljudski iniciativi, ki dobesedno določa, da lahko pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referendum da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. Pojasnjujejo, da jih je v takšno akcijo policistov državljanov prisilila Vlada, ki varnost v državi jemlje kot samoumevno dobrino in ne razume, da za takšnim stanjem v državi stojijo prav policistke in policisti, ter napovedujejo, da bodo s tovrstnimi referendumskimi pobudami kot orodjem sindikalnega boja tudi nadaljevali.

PSS sicer je po velikosti in številu članov največji policijski sindikat v državi, kar v politični praksi preigravanja referendumske zakonodaje na Slovenskem preprosto pomeni, da ima toliko državljansko aktivnih članov, da brez težav zbere zahtevanih 2500 podpisov za določitev roka za razpis zbiranja 40.000 podpisov potrebnih za razpis referenduma, a da mu je potem teh 40.000 na uradnih enotah overjenih državljanskih podpisov v lastni režiji najverjetneje nedosegljivih. Zato policisti aktivisti sporočajo, da bodo po določitvi roka za nadaljnje zbiranje podpisov za razpis referenduma o vsaki pobudi obveščali javnost in tako volivcem prepustili odločitev, da sami ocenijo, ali je posamezni zakon res potrebno zadržati z referendumskim odločanjem volivcev.

Iz PSS so v sporočilu članom in javnosti, pod katerega je podpisan predsednik Radivoj Urošević, sporočili, da bodo - dokler ne bo sprejemljive rešitve tudi za policiste - kot državljani in volivci dosledneje preverjali odločitve Vlade, vključno s preverjanji novih zakonov, ki jih je Vlada v obliki predlogov šele posredovala v zakonodajni postopek. Kljub temu da je tovrstna državljansko aktivistična drža policijskih sindikalistov iz PSS preprosta posledica dejstva, da gre predvsem za metanje polen v kolesje državnozborske birokracije uveljavljanja bolj ali manj posrečenih zakonskih rešitev koalicije in Vlade, pa jim je vendarle potrebno priznati, da so kljub političnim očitkom o zlorabah referendumske zakonodaje povsem primerno in natančno obrazložili, kaj vse je z zakoni, za katere so bile vložene pobude volivcev za razpis referenduma, pravzaprav narobe.

Na morebitnem referendumskem tnalu so se po zaslugi policijskih sindikalistov in državljanskih aktivistov v prvem valu pobud znašle novela zakona o varstvu okolja, novela zakona o trgu finančnih instrumentov, spremembe zakona o družbi Slovenske železnice in novela zakona o sodnih taksah. Kot so sicer že opozorile redke okoljevarstvene organizacije in posamezne medijske hiše, je tudi po mnenju policistov in sindikalnih aktivistov ključen problem sprememb na področju varstva okolja ta, da so izrazito v interesu kapitala in v škodo lokalnega prebivalstva, javnega interesa ter varstva okolja in ljudi. Zato se podpise za zahtevo za razpis referenduma zbira pod geslom: “PROTI ZDRAVJU ŠKODLJIVEM ŽIVLJENJSKEM OKOLJU.” Lahko le prikimamo geslu “PROTI NETRASPARENTNI PRIVATIZACIJI DRŽAVNEGA PREMOŽENJA.”, pod katerim poteka zbiranje podpisov zoper spremembe Zakona o družbi Slovenske železnice, ki predvidevajo odprodajo njenih profitnih odvisnih družb. »ZA ZAŠČITO PRAVIC MALIH IMETNIKOV DELNIC ALI OBVEZNIC« je geslo, pod katerim poteka zbiranje podpisov zoper spremembe Zakona o trgu finančnih instrumentov, ki še naprej malim imetnikom ne zagotavlja omembe vredne zaščite, in “ZA OPROSTITEV PLAČILA SODNIH TAKS DELAVCEM IN SINDIKATOM.” geslo, pod katerim se rušijo spremebe in dopolnitve Zakona o sodnih taksah.

Državljansko nepokorščino tudi kot orodje sindikalnega boja za pravice zaposlenih v Policiji in na  Ministrtvu za notranje zadeve črno na belem omogoča domača referendumska zakonodaja, v danem trenutku pa je še težko reči, kdaj in če kdaj bosta pred ponovnimi tovrstnimi referendumskimi pritiski tako kot v primeru Sindikata delavcev migrantov ponovno pokleknila koalicija in Vlada. Toda tako to gre. Glede na umno argumentacijo pobud za razpis zbiranja referendumskih zahtev je ob tokratni policijski stavki samo po sebi postalo jasno tudi to, da se v policijskem sindikatu nahajajo tudi politično spretni in bistri ljudje, kar pa je pravzaprav predpogoj za vsako novo resno politično stranko in tudi PSS – Policijsko stranko Slovenije.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moemnt sem s PSS – policijskim sindikatom kot Policijsko stranko Slovenije v zobeh poskrbel Tomaž Z.