Stara politika za novo jalovo upanje

Tudi kabinet predsednice vlade Alenke Bratušek in lady Bratušek osebno sta se pridružila akciji zbiranja starega papirja, ki v organizaciji društva Ekologov brez meja in podjetja Dinos že tretje leto vse do 30. aprila poteka po vsej Sloveniji. Premierka je lastnoročno nekaj stare papirnate vladne navlake iz komaj dobro leto dni trajajočega mandata, ki tako kot denimo izvedbene študije zakona o davku na nepremičnine zaradi takšnih ali drugačnih razlogov niso več uporabne, odvrgla v zbiralnik na ljubljanski osnovni šoli Vrhovci in zbrani medijski sili z besedami, da bo imela vlada v zelo kratkem času na mizi konkretne ter dobre rešitve za zapolnitev javnofinančne vrzeli po razveljavitvi zakona o davku na nepremičnine, pravzaprav priznala, da vlada in koalicija nimata vnaprej pripravljenega rezervnega scenarija, kako ravnati, če in ko bo zakon na Ustavnem sodišču razglašen za neustavnega.

Delno je za to zaslužna letošnjemu dvakrat volilnemu letu na političnem terenu in v Državnem zboru primerno aktivna največja opozicijska stranka SDS, katere poslanci bodo v prihodnjih dneh zahtevali ustavno presojo o včeraj po petih urah razprave na prvoaprilski izredni seji v državnemu zboru sprejeti odločitvi, da bo referendum o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki ga je s podpisi zahtevalo več kot 46.000 SDS in Ivanu Janezu Janši osebno še naprej brezpogojno zvestih volivcev SDS, 4. maja in ne 25. maja letos skupaj z neposrednimi volitvami za slovensko kvoto osmih poslancev Evropskega parlamenta. Za povrh pa so danes iz SDS še sporočili, da bodo zaradi prav tako prvoaprilske zaposlitve nekdanjega namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Rok Praprotnika v Novi ljubljanski banki zahtevali izredno sejo Državnega zbora.

Toda sicer v slovenski po-osamosvojitveni zgodovini že večkrat videne predvolilne politične aktivnosti največje opozicijske stranke SDS, ki jih nagrajujejo tudi vedno višji javnomnenjski rateingi, so bile pričakovane in kažejo predvsem na to, da so se dobro leto po padcu v opozicijo in dveh uspešno izvedenih predvolilnih shodih pred sodiščem v Ljubljani zaradi postopka v zadevi Patria, v katerem je bil na prvi stopnji za krivega spoznan tudi sam predsednik SDS Ivan Janez Janša, v SDS naposled opomogli od boleče izgube oblasti in javnomnenjske priljubljenosti ter podpore volivcev. Tako to, da v SDS za vsako ceno vztrajajo, da bi moralo glasovanje na referendumu o arhivski noveli, ki bo zaradi zadnjih ustavnih sprememb za predlagatelje uspešno le, če bo proti večina od najmanj petine vseh volilnih upravičencev, skupaj z evropskimi volitvami, kot to, da stranke koalicije vztrajajo, da gre za preveč resno temo, da bi jo lahko mešali z evropskimi volitvami, potrjuje predvsem dejstvo, da volitve osmih slovenskih poslancev Evropskega parlamenta ostajajo v domačem političnem smislu drugorazredne. 

Ne glede na to, kaj bo poslancem SDS na zahtevo za ustavno presojo odgovorilo Ustavno sodišče, čeprav je razpis referendumov in volitev v zakonsko predpisanih rokih izključna pristojnost in odgovornost zakonodajne veje oblasti oziroma Državnega zbora, Ustavno sodišče pa je dolžno ukrepati šele, če se državnozborska večina ne drži zakonskih rokov in drugih določil volilne ter referendumske zakonodaje, je SDS z vso do sedaj in v prihodnje na račun umetno ustvarjenega političnega problema o domnevnem zapiranju arhivskega gradiva osvojeno medijsko ter javno pozornostjo pravzaprav že uspelo. Prav tako je vnaprej jasno, da bomo v prihajajočih dneh tako do evropskih kot do jesenskih lokalnih volitev priča še kar nekaj na opozicijsko zahtevo sklicanih izrednih sej Državnega zbora, kot je prav danes zahtevana izredna seja zaradi zaposlitve nekdanjega člana senata KPK Rok Praprotnika na mestu direktorja centra za skladnost poslovanja v Novi ljubljanski banki.

Center za skladnost poslovanja sicer največja domača banka v večinski državni lasti ima od 1. junija 2012, pred tem oziroma v času, ko poslovanje NLB tudi po zaslugi razkritij KPK in v posameznih primerih tudi pravnomočno dokazano ni bilo ne skladno in ne zakonito, pa je to področje očitno ne najbolj učinkovito pokrival kar pravni center banke. Ne glede na morebiten konflikt interesov in vnaprej vprašljivo prihodnjo učinkovitost delovanja Centra za skladnost poslovanja še naprej politično vodene NLB, ki ga je s prvim aprilom prevzel nekdanji novinar Rok Praprotnik, bi bila njegova zaposlitev morda lahko dobra PR poteza, s katero si želi vodstvo banke vsaj nekoliko popraviti s po politični liniji podeljevanimi krediti omadeževano javno podobo. No, da je ta poteza nekoliko manj uspešna, so in bodo v tokratnih predvolilnih bojih poskrbeli v opozicijski SDS. 

In medtem ko v koaliciji in vladi Alenke Bratušek v pomanjkanju drugih dnevnih političnih dosežkov za osvajanje nujne dnevne doze javne pozornosti, kar rekordno nizka zadolžitev države ni, ker je to posledica zunanjih finančnih dejavnikov, na katere vlada in lady Bratušek ali finančni minister Uroš Čufer osebno niso mogli vplivati, oddajajo     star papir za novo upanje, postaja vse bolj očitno, da so na letošnje dvakratne volitve pravzaprav nepripravljeni. Bleščečih zunanje ali notranje političnih dosežkov pa od nikoder. Več ministrov aktualne vlade je v pravosodnih postopkih, po neslavnem propadu zakona o davku na nepremičnine na Ustavnem sodišču pa je javno finančni primanjkljaj onkraj v euro območju dovoljenih meja neizpodbiten. Toda tako to gre. Slovenija je dežela, kjer novo upanje prinaša zgolj še star papir. Stara in v po-osamosvojitveni zgodovini že videna ter v politični praksi preizkušena politika, kot jo v teh predvolilnih mesecih in dneh uprizarjata tako SDS opozicija kot koalicija lady Bratušek, pa zgolj neko jalovo upanje, da se bo na danes sončni strani Alp tudi dejansko kaj premaknilo in spremenilo.            

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s staro politiko za novo jalovo upanje, da se bo v državi naposled kaj spremenilo in da se bodo na oblast le povzpeli neki novi obrazi, v zobeh poskrbel Tomaž Z.