Strah nas naj bo tujcev, ne terorizma

Svet za nacionalno varnost se je na včerajšnji seji seznanil s trenutno oceno teroristične ogroženosti Republike Slovenije, ki jo je podala posebna medresorska skupina za protiterorizem. Kot je po seji povzel premier Miro Cerar, ocena ostaja nespremenjena in nizka, to je komaj zadostna oziroma 2 na lestvici od ena do pet, ki jo v domovini sicer rabimo za potrebe osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Ker pa je Svet za nacionalno varnost obravnaval tudi stanje na področju migracij in ker so njegovi člani na sami seji lahko izvedeli, da je zahodno balkanska migracijska pot zaprta in da po sredozemski migracijski poti zaenkrat v Slovenijo še ne prihaja omembe vredno število migrantov, pa še naprej čudi, kako se ta samooklicano levosredinska koalicija Mira Cerarja kot pijanec plota ne glede na vse kritike tako iz Sveta Evrope kot iz nevladnega sektorja še naprej oklepa po hitrem postopku sprejete novele zakona o tujcih in še posebej spornega člena 10 b, ki določa po mnenju številnih neustavno ukrepanje represivnega aparata države ob morebitnih spremenjenih razmerah na področju migracij.

Zadnje spremembe Zakona o tujcih, ki ga je 3. februarja razglasil predsednik Republike Borut Pahor, ki se bo z glasovi desnice potegoval za drugi in hvala bogu in ustavi tudi zadnji predsedniški mandat, so sicer poslanci koalicije Stranke modernega centra, Demokratične stranke upokojencev in Socialnih demokratov s pomočjo glasov desne opozicije sprejeli po nujnem in hitrem postopku. Da pa nemara le so neustavne in v nasprotju z mednarodnimi zavezami o spoštovanju človekovih pravic tako v sami državi kot na njenih mejah, pa se je po nekaj mesecih tuhtanja in prigovarjanja tako iz Sveta Evrope kot nevladnega sektorja na Ustavnem sodišču le odločila preveriti za to že po službeni dolžnosti poklicana Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

Ko pa institucija Varuha človekovih pravic enkrat vloži zahtevo za oceno ustavnosti kateregakoli že zakonskega člena, pa se do nje prav tako po službeni dolžnosti morajo opredeliti še zakonodajno-pravna služba Državnega zbora in člani pristojnega parlamentarnega odbora. In ker je Varuhinja človekovih pravic vložila zahtevo za oceno ustavnosti 10. b člena zakona o tujcih, ki sicer določa ukrepanje ob spremenjenih migracijskih razmerah, aktualni ponovno po zaslugi predsednika republike Boruta Pahorja politično uravnoteženi sestavi Ustavnega sodišča pa predlagala tudi prednostno obravnavo in zadržanje izvajanja tega člena, saj da gre za specifično situacijo in ureditev, ki ima lahko zelo daljnosežne posledice, so se do tega predloga za začasno zadržanje že po službeni dolžnosti morali opredeliti člani Odbora Državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Toda ne glede na že en dan znano in nespremenjeno nizko oceno stopnje ogroženosti zaradi terorizma v državi so člani odbora za notranje zadeve z izjemo Mateja T. Vatovca iz Združene levice tokrat po politični dolžnosti pritrdili mnenju Vlade in zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, da predlog za začasno zadržanje ni utemeljen, ker da v njem škodljive posledice izpodbijanih določb niso navedene in konkretizirane. Vladno dvojno igro na področju zagotavljanja varnosti države je sicer navzočim še najbolj plastično pojasnil državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic, ki je dejal, da se 10. b člena Zakona o tujcih še pravzaprav sploh ne uporablja, saj da o tem odloča Državni zbor in absolutna večina vseh poslancev, tako da člen zakona, ki se še sploh ne uporablja, pravzaprav sploh ne more povzročiti škodljivih posledic.

10. b člen Zakona o tujcih sicer določa, da če pa Državni zbor Republike Slovenije vendarle sprejme odločitev o njegovi uporabi, da policija tujcu, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop, ne dovoli vstopa, tujca, ki je po uveljavitvi te odločitve nezakonito vstopil v Republiko Slovenijo in se na območju, na katerem se izvaja ta člen, nahaja nezakonito, pa privede do državne meje in ga napoti v državo, iz katere je nezakonito vstopil. Če pa tujec, ki poskuša nezakonito vstopiti na mejnem prehodu ali je že nezakonito vstopil iz sosednje države članice Evropske unije, izrazi namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, policija sama izvede identifikacijski postopek in tujca napoti v sosedenjo državo, iz katere je vstopil. Izjeme so določene le za mladoletne in ljudi z resnimi zdravstvenimi težavami.

Zaradi spremeb in dopolnitev Zakona o tujcih, ki Slovenijo po odnosu do tujcev, migrantov in beguncev v Evropski Uniji uvršča ob bok Orbanovi Madžarski, je domača država že tarča posmeha in številnih mednarodnih kritik. Toda tako to gre. Drugače je na domačem političnem dvorišču. Čeprav države v varnostnem smislu zaenkrat še terorizem pravzaprav res ne ogroža, je strah pred tujci pomemben notranje politično motivacijski faktor tako za desno parlamentarno opozicijo kot samooklicano moderno in levo sredino ta čas pri koritih zakonodajne in izvršilne oblasti.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moemnt sem z dvojno politično igro na področju zagotavljanja varnosti države vlade in koalicije Mira Cerarja v zobeh poskrbel Tomaž Z.