Svet za nacional-socialistično varnost

Namesto prehodu v novo koledarsko leto običajnejših poslanic in voščil nosilcev najvišjih funkcij javne oblasti domače države bo v začetku 2017 očitno veliko bolj odmevalo današnje srečanje Sveta za nacionalno varnost, katerega sklic je predsednik vlade in koalicije Miro Cerar napovedal še pred Božičem na zadnjem srečanju koalicije v letu 2015. Člani Sveta za nacionalno varnost in povabljeni gosti: predsednik republike Borut Pahor, predsednik državnega zbora Milan Brglez, predsednik državnega sveta Mitja Bervar in Branko Grims kot predstavnik največje parlamentarne opozicijske stranke so se za novo leto seznanili z aktualno oceno ogroženosti Slovenije z vidika mednarodnega terorizma in pozor razpravljali o predlogu novele zakona o tujcih, ki ga bo po silnih pritiskih njene glavne pobudnice in notranje ministrice Vesne Gjorkos Žnidar jutri pa res naposled obvravnavala tudi Vlada.

Da je predlog novele zakona o tujcih, katerega nianse in finese, ki se skrivajo v nadležnih represivnih podrobnostih, javnosti ostajajo nedostopne, dobil koalicijsko politično podporo kot ustrezen, preventiven in sorazmeren ukrep ter da ga zato lahko že jutri obravnava in potrdi tudi Vlada, je po seji Sveta za nacionalno varnost povedal sam Miro Cerar, predsednik koalicije in Vlade, katere število poslanskih glasov nenazadnje zadostuje za še tako morebiti v represivnem smislu za posameznika nadležne zakonske rešitve. Kam pes taco moli v zadevi noveliranja zakona o tujcih kot ukrepa ob morebitnem ponovnem povečanju števila beguncev in migrantov, je sicer po osnovni izobrazbi vendarle pravnik Miro Cerar nakazal z oceno, da je struktura današnjih migrantov drugačna, kot je bila pred meseci, in da bo zaradi tveganja, da se med njimi pojavijo v varnostnem smislu tvegane osebe, vztrajal, da domači represivni organi ob humanitarnosti zagotavljajo tudi varnost.

Čeprav bolj ali manj navadni smrtniki zaenkrat še ne vemo, za kaj v noveli zakona o tujcev v povsem vsebinskem smislu gre, je ob tem, da je predsednik vlade manj kot doktor pravnih zunanosti pa bolj kot politik pozabil na človekove pravice tako avtohtonih kot v te kraje tako ali drugače pritepenih prebivalcev, vsekakor zgovorno tudi to, da je z rešitvami, ki jih je v noveli zakona o tujcih predlagalo notranje ministrstvo, pravzaprav zadovoljen tudi poslanec opozicijske SDS Branko Grims. Ta je sicer že ob prihodu na sejo Sveta za nacionalno varnost po službeni dolžnosti ocenil, da se ukrepi sprejemajo prepočasi in prepozno, kar da je rak rana in železno pravilo delovanja vseh samooklicanih levih vlad, toda hkrati dodal, da gre za rešitve, ki bi morale biti sprejete že davno tega, saj da so edine logične.

Kakšne vse rešitve je na gorenjskem protimigrantskem shodu v Šenčurju lani zagovarjal Branko Grims in kako bi na južnih mejah postopala morebitna oblast Janeza Janše in SDS, je sicer obče znano. Toda po ograji z rezilno žico, žičnatimi vrati za popolno zaporo največjih mejnih prehodov in avtocest ter nenazadnje razširjenimi policijskimi pooblastili ni pravzaprav nobenega dvoma več, da bodo to vlado in koalicijo Stranke modernega centra, DESUS in Socialnih demokratov za vlado levice imeli zgolj še v Slovenski demokratski stranki. In kot bo očitno pokazala bližnja politična prihodnost na Slovenskem, se bosta prav radikalizacija samooklicane parlamentarne levice ter vse bolj očiten premik SMC na trdoročno in črnoročno desnico izkazala za največji problem Janeza Janše in SDS.

Vlada Mira Cerarja jutri bo obravnavala in v parlamentarno proceduro naprej odposlala novelo zakona o tujcih. Temu ne bo tako zgolj zaradi tega, ker bi naj pravniki notranjega ministrstva našli ustrezne, preventivne in sorazmerne, a vendarle konkretne represivne rešitve, ki sta jih podprli samooklicano politično levi koalicijski partnerici, pač pa predvsem zaradi tega, ker sta z novelo zakona o tujcih tako pritiskala notranja ministrica in Policija. Toda tako to gre. Ob vseh tisočih, ki so se samo v lanskem letu utopili med prečkanjem Mediterana, in ob vseh deset tisočih, ki so se na begu zataknili v Turčiji, Libiji, Grčiji in Italiji, jih je bilo na slovenskem v rokah domače represivne birokracije ob koncu leta 2016 nastanjenih zgolj skupaj 339. In na današnji seji domačega Sveta za nacional-socialistično varnost se to prav nikomur ni zdelo pravzaprav osupljivo malo.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s sejo domačega Sveta za nacional-socialistično varnost, ki jo bo očitno na Slovensko prinesla jutri potrjena novela zakona o tujcih, v zobeh poskrbel Tomaž Z.