TEŠ 6 kot vzorec vzorno ugrabljene države

Na ustanovni seji se je sestala konec januarja v Državnem zboru potrjena preiskovalna komisija za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri državni investiciji v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), katerega vrednost oziroma cena se je - tako kot se to sicer v Republiki Sloveniji rado zgodi – iz začetnih 600 milijonov evrov povzpela na zdaj še naprej nekoliko podcenjenih milijardo in 428 milijonov davkoplačevalskega denarja. Že od začetka ekološko in vse bolj tudi ekonomično sporen slovenski strateški projekt sicer je pod drobnogledom številnih institucij pregona, med bolj odmevnimi so bile policijske hišne preiskave, predvsem pa velik kup najdene gotovine nekdanjega predsednika uprave Teš Uroša Rotnika, toda na zahtevo Združene levice in ob podpori poslancev vseh strank razen SDS bodo vanj zagrizli še politično imenovani preiskovalci. Šlo sicer je za začetno in v mnogo čem zgolj formalno sejo, toda medtem ko je bil podpredsednik komisije Bojan Dobovšek iz SMC še pred sejo prepričan, da se vsako tako komisijo ustanovi, da ta odkrije, koliko in na kakšen način so bili vpleteni politika in nosilci oblasti, se njen pobudnik in predsednik Matjaž Hanžek iz Združene levice nadeja, da se bodo političnim preiskovalcem prej ali slej razkrilo, kakšni so pravzaprav vzorci ugrabljene domače države.

Kljub temu da je v predstavniških demokracijah že dolgo znan in v veljavi Churchilov rek, da ko ne veš kaj bi, ustanoviš komisijo, se pobudnik in predsednik preiskovalne komisije za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v šesti blok Teš Matjaž Hanžek nadeja, da bo ta med tistimi redkimi, ki pa so vendarle dobro ali pa vsaj do konca opravile svoje preiskovalno delo. Ključna težava tudi domačih parlamentarnih preiskovalnih skupin sicer je, da je njihov rok trajanja pogojen s trajanjem aktualnega državnozborskega mandata. Tako bo tudi ta preiskovalna komisija za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 na sicer prav tako davkoplačevalske stroške politično odgovornost svojih političnih sodrugov lahko preiskovala še največ dobre tri leta in pol, že sedaj pa je pred člani veliko zbranega gradiva, ki ga bodo ob predsedniku in podpredsedniku morali njeni člani - Danijel Krivec iz SDS, Ivan Hršak iz DESUS, Matjaž Han iz SD, Jernej Vrtovec iz Nsi ter Alenka Bratušek iz Zavezništva Alenke Bratušek - predelati do naslednje seje.

Šele na in po naslednji seji parlamentarne preiskovalne komisije za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 bo več znano, kaj bo komisija delala in kakšna preiskovalna dejanja želijo parlamentarni preiskovalci opraviti, da bi se lahko prikopali do sicer v javnosti že dokaj splošno znanih ugotovitev, da so za političnim projektom energetsko in finančno potratnega projekta kraje davkoplačevalskega denarja stale tako samoimenovane leve kot v politični praksi preverjeno desne vlade zadnjega desetletja. Šele sedanja moderno sredinska koalicija in vlada Mira Cerarja pa sta v svoj politični program uvrstili tudi zavezo o reviziji projekta TEŠ 6. Pogodba o dobavi glavne tehnološke opreme za TEŠ 6 je bila s francoskim Alstomom leta 2007 podpisana, ko je imel izvršno in zakonodajno oblast v državi Janez Janša, predvsem z energetiko pa se je kot takratni gospodarski minister pečal na zadnjih državnozborskih volitvah v rodnih Brežicah vendarle presenetljivo poraženi Andrej Vizjak. Dodatne anekse k pogodbi o dobavi tehnološke opreme, ki so, kot je to v gradbeništvu na Slovenskem sicer v veljavi, še najbolj zaslužni za dodatne podražitve projekta, pa se je podpisovalo tudi med vlado in koalicijo Boruta Pahorja, v kateri se je prav tako največ in najbolj z energetiko do svojega odstopa z mesta ministra za gospodarstvo ukvarjal prav Velenjčan Matej Lahovnik.

TEŠ 6 je sicer politični projekt, v katerem v kalnem ribarita predvsem SDS in SD. Je vzoren primer terenskega sodelovanja zgolj za dnevne politične potrebe namišljenih ideoloških nasprotnikov slovenskega političnega prostora. V TEŠ 6 že opravljene in javno znane revizije, med drugim razkrivajo, da so bile cene lokalnih podizvajalcev, preko katerih iz projekta odtekajo milijoni in milijoni davkoplačevalskega denarja, zaradi ekstremnih razmer na domačem politično monopoliziranemu trgu občutno višje od normalnih. Državni TEŠ je med letoma 2006 in 2010 podjetjem Cigrad, DBSS, Kovinarstvo Sovič, Vas in Andrejc oddal za okoli 50 milijonov evrov poslov. Ko se je na čelu TEŠ pojavil Uroš Rotnik, pa naj bi se obseg poslov oziroma odtekanje denarja iz TEŠ še povečalo. S Holdingom slovenske elektrarne - HSE, ki je lastnik Termo elektrarne Šoštanj, še danes naprej poslujejo tudi podjetja, ki so projekt TEŠ 6 pripravljala, tako kot so ga pripravljala, da ga od danes naprej ob vseh drugih institucijah pregona po službeni dolžnosti preiskuje še posebna parlamentarna preiskovalna komisija.

Preiskava poslanskih detektivov bo segla vse do leta 2003, ko so stekli prvi pogovori o izgradnji Teš 6, glede na ugotovitve v teku preiskave pa bi se to obdobje lahko še razširilo, kar ravno ne daje obetov, da bo ta komisija kdaj uspešno zaključila delo in ugotovila, kar vemo že pravzaprav vsi razen parlamentarnih preiskovalcev. Brez politično nastavljenih nosilcev javnih funkcij te investicije, ki je vse bolj podobna jami brez dna, oziroma projekta TEŠ 6 ne bi bilo. Brez nosilcev javnih funkcij, ki so glave obračali stran, ko so kljub jasnim opozorilom o nezadostnih zalogah velenjskega premoga odtekali milijoni davkoplačevalskega denarja, bi bilo ta potratni okoljsko škodljivi projekt v normalni demokratični državi moč že zdavnaj zaustaviti in se iz vzornega vzorca ropanja že tako ali tako ugrabljene države mogoče tudi kaj naučiti. Nenazadnje je TEŠ že prekršila več zavez, ki jih je sprejela v zameno za poroštvo države za 440 milijonov evrov vredno posojilo Evrospke investicijske banke, pa o zaustavitvi projekta še vedno nihče prav resno ne razmišlja. Toda tako to gre. TEŠ 6 je le vzorec s strani strankarske politike vzorno ugrabljene domače države. Kar očitno ta čas pač še ne vedo le pobudniki te zadnje parlamentarne preiskave.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s problemom delovanja demokracije, politike in slovenske države na primeru TEŠ 6 v zobeh poskrbel Tomaž Z.