Točka brez povratka za novinarsko neodvisnost in avtonomijo

Čeprav sta koordinacija novinarskih sindikatov in stavkovni odbor zaposlenih na Radioteleviziji Slovenija nemara od današnje seje nove zasedbe Odbora za kulturo v državnem zboru, ki jo je izključno na temo dogajanja s strani kadrov prejšnje koalicije in vlade politično prevzete in vsaj na drugem panoramskem programu v estetiko in novinarsko-uredniške pod-standarde SDS-ove televizije Nova 24 preoblečene nacionalke sklicala poslanka stranke Gibanje Svoboda in nekdanja novinarka Tamara Vonta, pričakovala kaj bolj usodno vsebinsko prelomnega, v smislu da bi bilo vendarle nekoliko bolj jasno ali ta nova oblast predsednika vlade Roberta Goloba in strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica bo oziroma kdaj bo in kako sploh bo, ukrepala v smislu zagotovitve več novinarske neodvisnosti in medijske avtonomije tako na RTV Slovenija kot posledično na vseh preostalih medijih pri nas, ki jih politično obvladujejo posamezni lastniki, čemu takemu danes na Odboru za kulturo in s tem pristojnemu državnozborskemu telesu tudi za medije pač nismo bili priča. Kot da ob preostalih političnih članih odbora za kulturo tudi nekdanji novinarki – ob Tamari Vonta je to še gotovo tudi neposredno iz informativnega programa nacionalne, a javne televizije v stranko Roberta Goloba prebegla Mojca Šetinc Pašek – nekako še naprej ne razumejo in ne razumeta, kako resno sta te dni pod vprašajem novinarska neodvisnost in medijska avtonomija ne samo na javni radio televiziji, ampak v celotnem domačem medijskem podsistemu.

Ne glede na to da politično preverjeni kadri, ki se na najpomembnejša mesta v hierarhiji kake od javnih medijskih hiš na Slovenskem povzpnejo zgolj in samo takrat, ko so na oblasti Janez Janša, stranka SDS in vsakokratni koalicijski pomagači Slovenija, na včerajšnji seji Programskega sveta RTV Slovenija edinemu pravilno prijavljenemu na razpis, a zgolj po Zoomu z dopusta navzočemu kandidatu iz sicer športnega uredništva Urbanu Lavrenčiču niso podelili soglasja za imenovanje, prav tako odsotni, a politično med vladanjem Janše in SDS že preverjeni sicer skladateljsko-dirigentski domoljubni kader Patrik Greblo pa je bil potrjen za vršilca dolžnosti direktorja sicer že od lanskega avgusta v vodstveno-hierarhičnem smislu obglavljene televizije Slovenija, konkretnih vsebinskih rešitev, ne kako se bo stanje vrnilo ali na stanje, kot je bilo pred tretjo in poslednjo Janševo vlado ali nemara celo na stanje pred prvo Janševo vlado in koalicijo ter pred uveljavitvijo zakona o radioteleviziji, ki ga je kot ministrica za kulturo poskusila spremeniti zgolj Majda Širca, ni pa ga spremenila niti oblast, v kateri so imeli Socialni demokrati mandatarja Boruta Pahorja, in niti oblast mandatarjev Mira Cerarja ali Marjana Šarca, katero je strankam SD in od Gibanja Svoboda prevzetih LMŠ in SAB pomagala izvoliti celo sedaj prvič zares vladno koalicijska stranka Levica.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko iz stranke Levica se je sicer na današnji seji Odbora za kulturo v državnem zboru strinjala, da sta ogrožena značaj javnega medija in njegovo poslanstvo in da politično podrejanje zavoda – ki so ga sicer od jeseni 2005 kot dano dejstvo sprejemale tako samooklicane levo sredinske kot v politični praksi preverjeno skrajno desne Janševe koalicije in vlade, samo v tokratni tretji in poslednji ediciji so politično nastavljenim kadrom še posebej pa članom in predsedniku Programskega sveta ter generalnemu direktorju v očitno prevelikih čevljih Andreju Grahu Whatmoughu in neodgovorni urednici informativnega programa TV Slovenija Jadranki Rebernik res popustile prav vse zavore in se več namesto izpričane politične povezanosti in podložnosti niti ne trudijo vzbujati vtisa vsaj lažne strokovnosti – terja takojšnje politično ukrepanje. Toda drugega kot z zahtevo po posvetovalnem referendumu SDS prav tako vsaj začasno zaustavljeno novelo zakona o RTVS, s katero pa sama po sebi depolitizacija še ne bo izvršena ali zagotovljena, na nacionalki stavkajočim za novinarsko neodvisnost in avtonomijo ni zmogla ponuditi, čeprav ima ministrstvo, v okviru katerega nenazadnje sicer kot samostojni organ deluje tudi inšpektorat za medije, na voljo tudi druge izvršne oblike nujnega ukrepanja.

Enako je predsednica odbora Tamara Vonta sicer že na začetku seje dejala, da je v zadnjih dneh celo površnemu opazovalcu jasno, da je na RTVS nekaj narobe, skrbijo jo tudi napovedi o ukinjanju dopisniške mreže, nekdanja novinarska in sedanja poslanska kolegica Mojca Šetinc Pašek pa je ob tem, kar se dogaja na RTV Slovenija, predvsem žalostna, saj vodstvo posega v program, umika zaposlene, jih premešča z enega na drugi televizijski program ter nasploh deluje v smeri uničenja zavoda, ki pa ga, tako je vsaj prepričana, ne more prevzeti in ga zato želi uničiti. Da je sicer tudi to pravica vodstva, pa ji je z besedami, da je vodstvo tisto, ki je odgovorno poskrbeti za učinkovit javni servis, ne glede na to kaj to v praksi oziroma vsak dan na programih pomeni in da mu to vsekakor uspeva, pritrdila poslanka SDS Alenka Jeraj.

Kljub tem pa so danes na Odboru za kulturo državnega zbora pod vodstvom poslanke Tamare Vonta in nove koalicije strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica vsaj z vidika stavkajočih za novinarsko neodvisnost in avtonomijo ne zgolj na nacionalni radioteleviziji pač pa posledično tudi po medijih na sploh, sprejeli zgolj nekaj sklepov vsebinsko ohlapne narave, ki pričajo, da političnim nosilcem oblasti še nekako sploh ni zares jasno, kaj je pravzaprav ogroženo in kaj bo treba s pogorišča novinarske neodvisnosti in medijske avtonomije v domači medijski krajini šele vzpostaviti. Toda tako to gre. Odbor DZ za kulturo je pozval vodstvo RTV Slovenija, da dosledno zagotavlja ustavno pravico do obveščenosti in da naj tudi nemudoma preneha izvajati pritisk na uredniško neodvisnost in institucionalno avtonomijo zavoda ter spet vzpostavi pogoje za neodvisno delo novinarjev, preneha z diskreditacijami zaposlenih in pritiski nanje ter s politično motiviranimi kadrovskimi in drugimi spremembami na zavodu, čeprav je to pravzaprav edini in glavni razlog, zakaj so se na teh položajih, na katerih lahko odločajo tudi po točki brez povratka za medijsko avtonomijo in novinarsko neodvisnost ne zgolj na RTV Slovenija, ampak v celotnem domačem medijskem prostoru, sploh znašli.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dejstvom, da je stanje duha novinarske neodvisnosti in medijske avtonomije šlo pod točko brez povratka ne samo na stavkajoči RTV Slovenija, ampak v celotni medijski krajini, in da ju bo šele potrebno ponovno osmisliti in vzpostaviti, v zobeh poskrbel Tomaž Z.