»NEURADNI LIST – LETNIK 6, ŠTEVILKA 5«

Neuradni list Radia Študent je štirinajstdnevnik, v katerem prestrezamo in prežvekujemo osnutke in predloge zakonov, pravilnikov, uredb, javnih naročil in drugih aktov ter dokumentov, ki šele nastajajo po vladnih in ministrskih kuloarjih. Prestreči jih je pomembno pred njihovo potrditvijo na seji vlade, saj je po njihovem pristanku v državnem zboru za vsebinske popravke praviloma prepozno. Naivno bi bilo namreč verjeti, da vsakokratna večinska koalicija svojega dela ne bo opravila skladno z voljo političnih botrov z Gregorčičeve.

Gremo na referendum. Ena pobuda je bila brezmadežna, s pristnimi poslanskimi podpisi – ki pa so bili, ali pa niso bili, deponirani vnaprej. Delež izrednih sej in hitrih postopkov, pomanjkanje poslanskih zakonodajnih pobud – nad 90 odstotkov zakonske materije namreč pripravi vlada – preslikave in deponacije poslanskih podpisov: vse našteto daje misliti, da pravzaprav ne živimo v parlamentarni demokraciji, temveč v podrepniški strankokraciji.

Vlada je sicer že pripravila predlog za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve Zakona o slovenskem državnem holdingu na referendumu. In med drugim piše, citiramo: Republika Slovenija se je znašla v situaciji, ko mora sprejeti odločne ukrepe za stabilizacijo javnih financ, reformo trga dela in reformo pokojninskega sistema, prav tako pa mora sanirati bančni sektor.

Na področju finančnega sektorja je tako nujno potrebno sprejeti ukrepe, kot jih predvideva Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, ki bodo izboljšali stanje v bančnem sistemu in posledično okrepili celotni finančni sistem, pripomogli pa bodo tudi k izboljšanju bonitetne ocene bank in Republike Slovenije ter omogočili lažji dostop do virov financiranja in tako tudi sprostili kreditni krč.

V kolikor reformnih ukrepov Republika Slovenija ne bo uveljavila ali jih ne bo uveljavila pravočasno, bo Slovenija morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč. 

Še najpomembnejše pa je dejstvo, da v kolikor bo Slovenija zaprosila za mednarodno finančno pomoč, potem ukrepov ne bo več določala sama, pač pa se bo morala podrediti vsem zahtevam t. i. financerja: Evropske centralne banke, Mednarodnega denarnega sklada, in parlamentov članic evroobmočja.

Finančne pomoči pa ni mogoče dobiti v enkratnem obsegu, ki bi zadoščal za celovito sanacijo bančnega sektorja in celotnih javnih financ, pač pa mora država članica, ki zaprosi za mednarodno finančno pomoč, po prejemu delčka sredstev izpolniti zaveze, določene v pogodbi o dodelitvi mednarodne finančne pomoči. Če  teh zavez država iz kakršnegakoli razloga ne izpolni, ni upravičena do drugega in nadaljnjih delov pomoči. Zaveze v pogodbi o dodelitvi mednarodne finančne pomoči pa že  pomenijo poseg v ustavno načelo suverenosti, saj državni organi ne bodo več suvereno izvrševali oblasti in oblastnih funkcij v okviru enotnega ustavnopravnega, gospodarskega in denarnega sistema, s tem pa bi prišlo do ustavno nedopustnega posega v suverenost Republike Slovenije, še navaja vlada.

ODPOVED: Neuradni list Radia Študent, letnik 6, številko 5 je podpisal in v nadaljnjo obravnavo poslal Lan. Znova izidemo čez 14 dni.