NEURADNI LIST – LETNIK 6, ŠTEVILKA 8

Neuradni list Radia Študent je štirinajstdnevnik, v katerem prestrezamo in prežvekujemo osnutke in predloge zakonov, pravilnikov, uredb, javnih naročil in drugih aktov ter dokumentov, ki šele nastajajo po vladnih in ministrskih kuloarjih. Prestreči jih je pomembno pred njihovo potrditvijo na seji vlade, saj je po njihovem pristanku v državnem zboru za vsebinske popravke praviloma prepozno. Naivno bi bilo namreč verjeti, da vsakokratna večinska koalicija svojega dela ne bo opravila skladno z voljo političnih botrov z Gregorčičeve.

Vlada razpada, zato bo njena predlagana zakonodaja v naslednjih tednih ali mesecih impotentna in invalidna. Posledično bo oteženo tudi polnjenje vrzeli med narodom in vlado, za kar si že leta prizadeva uredništvo Neuradnega lista. Še vedno pa vam, vladi in nam ostajajo tekoči posli.

240 milijonov evrov naj bi koštala druga cev karavanškega predora, ki počasi a vztrajno postaja neskladen z evropskimi standardi. Polovico bo plačala Avstrija, polovico Slovenija, po dveh ceveh pa naj bi se vozili leta aprila 2019.

V začetni fazi pogajanj sta imeli slovenska in avstrijska stran različne poglede glede nadgradnje predora Karavanke. Slovenska delegacija je vseskozi zagovarjala izgradnjo druge cevi kot najbolj optimalno dolgoročno rešitev prometne varnosti in pretočnosti prometa v predoru, avstrijska stran pa je zagovarjala le minimalno nadgradnjo, in sicer izgradnjo ubežnega rova. Ko so se leta 2011 v poletnih mesecih pred karavanškim predorom začeli pojavljati večkilometrski zastoji, ki so se nadaljevali tudi v letu 2012, so se začela stališča o načinu nadgradnje zbliževati, piše na vladnih spletnih straneh. Na 25. zasedanju meddržavne komisije v Ljubljani so se stališča obeh strani toliko poenotila, da soglašata z izgradnjo druge cevi predora Karavanke. Po izgradnji druge cevi predora se bo ves promet preusmeril v novo cev, obstoječa stara cev pa se bo uporabljala za ubežni rov in se hkrati obnavljala s ciljem vzpostavitve prometa v obeh ceveh.

Poslanec Samo Bevk je pred tedni na vlado naslovil pisno poslansko pobudo v zvezi z ugotavljanjem učinkov zmanjšanja števila dela prostih dni, ki smo ga najbolj izrazito občutili s kratkim, zgolj enodnevnim, ponovoletnim mačkom. Z Gregorčičeve odgovarjajo: Posledice, ki izhajajo iz zmanjšanega števila prazničnih dni se med dejavnostmi razlikujejo, saj so v precejšnji meri odvisne ravno od narave dejavnosti. V proizvodnih in storitvenih dejavnostih večje število delovnih dni praviloma pomeni večji obseg opravljenega dela, kar pomeni tudi večjo dodano vrednost in višjo gospodarsko rast.

Povečanje števila delovnih dni z Zakonom o uravnoteženju javnih financ za 1 dan sicer ne more pomeniti opaznejših sprememb navedenih kazalnikov, vsekakor pa so lahko pričakovani učinki pozitivni. Poleg tega pomeni zmanjšanje števila praznikov v nekaterih dejavnostih tudi neposredno znižanje stroškov dela. Ti učinki so pomembni predvsem v dejavnostih, ki morajo zagotavljati 24-urno neprekinjeno delovanje, kar zlasti velja za nekatere javne storitve, na primer zdravstvo, domove za starejše in nekatere druge socialnovarstvene zavode, policijo, carino, veterinarsko službo ..., kjer manj dela prostih dni zniža stroške dela predvsem zaradi manjšega obsega izplačil nekaterih prazničnih dodatkov k plačam.