Črne šape na belih ovcah

Nemočne ovčice napadane! Mila bela jagnjeta trgajo črni volkovi in rjavi medvedi, ki so nedvomno na rodne slovenske pašnike prišli iz Bosne. Že pred leti so izkoristili priliko, ko na Kolpi še ni bilo rezilne ži...khm… tehničnih ovir in meja naše lepe domovine še niso čuječe varovale vaške straže z airsoft mitraljezi. Rjave zveri z juga so se razplodile po krajini, ki je bila nekdaj bela. Neprestano iztegujejo svoje kosmate šape in slinaste gobce po milih slovenskih ovčicah in babicah. 

Dobrodušni Slovenci smo zverem ponudili varno zavetje v svoji državi, a naše zaupanje je bilo izdano. V tropih se klatijo po gozdovih in naši otroci, po poročanju Nove 24 niti na sprehod ne morejo več brez oboroženega spremstva. Napadi se namreč stopnjujejo iz dneva v dan. Vse bolj drzno hlastajo po beli koži. Njihovega apetita ne zadovoljijo še tako velike požrtije na račun slovenskih davkoplačevalcev. 

Ne široka reka Kolpa, ne vdrže jih vaške straže. Znova in znova plenilski tropi udarjajo čez južno mejo. Slovenska zemlja je pila kri pradedov, je pila znoj očetov, sedaj pa njene pašnike napaja kri jagnjeta, žrtvovanega za naše grehe. Judeži, izdajalci naroda, lažni humanisti, kulturni marksisti, ljubitelji živali, levičarji skratka, so ga hinavsko poljubili in prepustili zverem da ga raztrgajo. 

Narod se je pomehkužil. Moški niso več moški; svojih čred in babic ne znajo več braniti pred plenilci. Celo sprejemajo jih z odprtimi rokami in vabijo k sebi. Odgovorne položaje so zasedli bojazljivi Zajci, ki namesto k dokončni rešitvi pozivajo k sobivanju s plenilci. V mestnih središčih živeče levoliberalne elite, ki so se oddaljile od slovenske zemlje in njenega prebivalstva, ki zveri videvajo le še v živalskem vrtu ali v trgovinah s plišastimi živalmi, želijo več multikulturalizma. Ker so jim možgane sprali kulturni marksisti, mislijo, da lahko na istem območju mirno sobivajo tako različne kulture, kot so avtohtono belo krščansko prebivalstvo, rjavi medvedi in črni islamisti. 

A kjer je nevarnost, raste tudi rešitev. Očka slovenskega naroda, noriški dedni princ, ki je po tisočletjih sužnosti tujim gospodarjem Slovence iz hlapčevstva povedel v svobodo, vrli Janez Janša, je zagotovil, da Slovenije ni naredil zato, da bi bile zveri v njej bolje zaščitene kot slovenski kmetje, s čimer je povzel najbolj avtentičen slovenski rek: “A smo se zato boril?”.

Kot vemo iz njegovih prejšnjih izjav, so zveri mišljene v širšem smislu, torej poleg volkov in medvedov tudi tisti pripadniki vrste homo sapiensa, za katere je vendarle jasno, da niso zares ista vrsta kakor beli Slovenci. Dejstvo, ki je jasno že na prvi pogled; merjenje lobanj ni potrebno, saj ga razkriva že barva kože. Romi, medvedi, čefurji, arabci, črnci, geji in volkovi - vsi brez razlike preže na vaše otroke in premoženje.  Kakor ves čas zagotavljajo domoljubni mediji, so sila drugačni od nas. Nova 24 tako poroča, da imajo bistveno nižji inteligenčni kvocient - tako nizek pravzaprav, da jih niti ne moremo imeti za moralno odgovorne za zločine, ki jih store, saj niso sposobni razumeti morale in zakonov. V nekem drugem članku istega medija pa izvemo, da so odraščali brez tehnologij zahodnega sveta, da so odraščali v naravi in se socializirali skozi medsebojne pretepe.  

Prvinsko povezani z naravo, divje zveri, ki so oblikovale svoje socialne strukture v krutih bojih za alfa mesto v tropu, imajo kljub nizki inteligenci dovolj instinktov, da izvohajo luknje v ogradah, pa naj bodo električni pastirji ali rezilne žice. Dovolj zvitosti da prelisičijo pse, pa naj bodo ovčarji ali levičarji. Dovolj moči, da so zmerom pripravljeni na agresivne konfrontacije in krvoželjno prežijo na pravo priložnost, da se polastijo mesa pohlevnih ovac avtohtone vrste, bodisi belokranjske pramenke ali bele Slovenke. 

A kakor zmerom, kadar smo Slovenci najbolj ogroženi, se je ponovno, kakor že pred osmimi desetletji, dvignil del naroda, ki še ni gnil. Branilci doma, vaški stražarji, ki so od zadnje vojne kakor kralj Matjaž spali v jamah in breznih, so ponovno prilezli na plan, pripravljeni da branijo slovensko kri in tla. Legionarji se zopet borijo za svojo zemljó. So upe vanjo dali, se v domobrance zbrali in zdaj jo s puško v roki branijo.

Naravni moči plenilcev se levičarski Zajci in vegetarijanci, ki so zaradi uživanja soje poženščeni, se pa kljub temu da bojkotirajo meso slovenske drobnice in s tem uničujejo trud klenih slovenskih kmetov prav tako kakor volkovi, po besedah evropskega poslanca Slovenske ljudske stranke, Franca Bogoviča, ne morejo pasti po slovenskih travnikih, pač niso zmožni zoperstaviti. Klin se s klinom zbija. Alfa zverem so se zoperstavili alfa možje. Le Brščić se lahko postavi po robu priseljencem z juga, le Janša komunistom, le rimskokatoliška cerkev gejem, le Šiško tistim s podpovprečnim inteligenčnim kvocientom in le Medved medvedom.

Predsednik sindikata kmetov Andrej Medved je stvari vzel v svoje roke in pozval k odstopu ministra za okolje Simona Zajca. Ne moremo jesti le korenja, Slovenec potrebuje meso in branil ga bo pred zvermi s puško v dlani. 

Vendar pa trepetam ob misli, da ta herojski boj našega naroda znova ne bo obrodil sadov. Ker smo Slovenci izredno bistre glave, smo se zelo hitro naučili, da ograditev cele Slovenije ni rešitev. Kljub temu se horde črnih mož še vedno neprekinjeno vale skozi naše gozdove. Kot poroča Nova 24, je učinkovit način, da se jih požene nazaj, od koder so prišle, le rafal iz mitraljeza. Ko so sedaj zveri poklale našo živinčet, vemó, da lahko situacijo rešijo le naboji, ne ograde. Pa vendar se je naš kleni slovenski kmet ujel v past svoje visoke inteligence. Prehitro se je učil, pri tem pa pozabil razlikovati med različnimi tipi sovragov. 

Če tehnična ovira slovenskih ovc ni rešila pred prihodi beguncev, pa bi pravilno postavljena ograda, kakor dokazujejo raziskave, nedvomno rešila drobnico pred volkovi in medvedi. A kmetje raje prejemajo visoke odškodnine od države in pozivajo k zaprtju in streljanju tako volkov in medvedov kakor tudi priseljencev. 

Po mnenju stroke število volkov ni sorazmerno s škodo, ki jo povzročijo, odstrel pa jo le povečuje. Prav tako rezilna žica ni učinkovit način, kako se soočati z begunci. A zopet je težava v zajčji naravi vladajoče liberalne elite. Ta se ne drzne postaviti po robu zahtevam odločnih alfa kmetov in, ne glede na to, ali se širokousti, da ne jamra, temveč išče rešitve, ali da zna udariti po mizi, vselej kloni kmečkim zahtevam po varnosti in izvaja populistične ukrepe, pa naj so še tako očitno napačni in neučinkoviti.