Bila je skleda!

Skleda nesmrtnosti in miru! Polna nektarja večnega življenja se je znašla v središču boja med devami in asuri, bogovi in demoni. Ob tem se je nekaj dragocene tekočine polilo in po pričevanju Ved se je tekočina polila na štiri kraje. Na teh štirih svetih krajih, kamor so kapljice padle, je nesmrtnost in brezmadežnost dostopna vsem. Ta skleda je kumbha, megafestival, kjer se na omenjenih štirih krajih izmenično vsake 12 let kopajo v svetih rekah, pa Kumbh mela.

Po nekaterih ocenah se bo do konca festivala, ki traja od sredine januarja do začetka marca, okopalo več kot 150 milijonov ljudi. Da te reke niso ravno najčistejše, je splošno znano, a tokratni Kumbh pesti še ena velika nečistoča, politika!

V ‘največji demokraciji pod soncem’ se namreč pripravljajo na volitve v spodnji dom parlamenta, ki bodo na sporedu aprila ali maja. Nikogar torej ne bo presenetilo dejstvo, da so lokalni in državni veljaki letošnji festival izdatno financirali. Organizaciji skupinske spiritualnosti so namenili skoraj trikrat več denarja kot prejšnjemu zborovanju. Posledično lahko obraze vodilne stranke s predsednikom vlade Narendro Modijem na čelu opazimo na vseh plakatih in občilih, povezanih z Kumbhom, pa če se festivala udeležimo ali ne. Stranka Bharatiya Janata Party, krajše BJP, se ni ustavila samo pri financiranju festivala. Celo eno izmed štirih svetih mest, v katerih se dogaja Kumbh, so preimenovali iz Allahabad v Prayagraj.

Da se prvo sliši muslimansko in drugo hindujsko, seveda, ni naključje. Opozicija in muslimanska manjšina vladajočo BJP redno obtožujejo verske nestrpnosti nad 190 milijonov indijskih muslimanov, ki so največja muslimanska manjšina na svetu in tretja največja populacija muslimanov za Indonezijo in Pakistanom. Zapleteni odnosi med večinskim hindujskim prebivalstvom in muslimani so polni zgodovinskih napetosti, ki so jih indijsko-pakistanske vojne v drugi polovici 20. stoletja še poglobile.

Stranka Indian National Congress, krajše INC, ki ji je pripadal tudi Mahatma Gandhi in ki je vladala vse od osamosvojitve, je kljub izrazitim hindujskim nacionalističnim težnjam ohranjala vsaj nominalno versko toleranco, ki je tudi zapisana v ustavi. Nova vlada pa se aktivno poteguje za hinduizacijo državnega aparata in financira gradnjo ogromnih hindujskih templjev. Vlada je ustavila tudi dolgoletni program sofinanciranja romanja v Meko, kar je mnogim muslimanom onemogočilo oditi na Hadž.

Hinduizem je BJP v lastni ideologiji spojila z indijskim narodom in indijsko državo v eno neločljivo celoto. To se kaže v vseh sferah delovanja vlade, od financiranja prej omenjenih dragih verskih projektov do znanosti. Znanstveniki in politični govorci, povabljeni na znanstvena zborovanja, vedno pogosteje branijo absurdne teze o indijskih znanstvenih dosežkih. Od tega, da naj bi v stari Indiji poznali in uporabljali matične celice, do trditev, da so Indijci v resnici izumili letalo ali pa da so že antični Hindujci izvajali kompleksne kirurške posege.

Poveličevanje Ved in drugih svetih besedil v indijskem nacionalizmu sicer ni nič pretirano novega. Spiritualizem in hinduizem sta pomembno prispevala k oblikovanju indijske identitete. Brez njiju si težko predstavljamo odcepitev Indijcev od kolonialne ideologije in rasističnega britanskega nazora. Vendar so kljub močnim nacionalističnim težnjam in gradnji lastne nacionalne identitete verske manjšine v novi indijski državi našle svoj prostor. Indijska ustava vsebuje mnogo členov o verski svobodi in depriviligiranim manjšinam zagotavlja kvote v javni upravi in politiki. Ta edinstvena, nesekularna, a hkrati versko tolerantna državna ureditev je omogočala lažje sobivanje kulturno pluralne megadržave.

Ne glede na zakonska določila so bile seveda indijske manjšine tudi v preteklosti podvržene diskriminaciji, segregaciji, nasilju in pogromom. Sploh v obdobju osamosvojitve Pakistana in indijsko-pakistanskih vojn je bilo nasilje nad muslimanskim prebivalstvom pogosto. Nedavna hinduizacija indijske vlade sicer ni posebno hud neposreden poseg v pravice manjšin v Indiji, a predstavlja trend opuščanja verske nevtralnosti v državni ideologiji.

Kaj je torej povzročilo ta ideološki premik vladajoče BJP? V ozadju hinduizacije indijske politike opazimo ustaljeni vzorec spodletele liberalizacije družbe. Ko namreč ljudstvo izrazi nezadovoljstvo nad nevzdržnimi pogoji, v katere je pahnjeno v imenu napredka in gospodarske rasti, se politična gibanja, ki so prej prisegala na omenjeno ekonomsko liberalizacijo, naslonijo na konservativne in nacionalistične elemente lastnega gibanja. Načrte in reforme nadomestijo poveličevanje nacionalne identitete, desni populizem in ksenofobija.

BJP je na oblast prišla leta 2014 s programom gospodarskega napredka in enostavne hladne ekonomske logike. Narendra Modi, uspešen poslovnež in glavni minister zvezne države Gujarat, ki je veljala za gospodarski čudež nove razvijajoče se Indije, je obljubil, da bo 21. stoletje, stoletje Indije. Gospodarske reforme vladajoče stranke pa so ena za drugo propadle oziroma prizadele najrevnejše prebivalstvo. Upočasnjevanje gospodarske rasti, večanje brezposelnosti in poglabljanje razlik med bogatimi in revnimi so samo ene od posledic neuspešne vladne politike.

Monetarna reforma je bila simbolična za poskuse liberalizacije indijskega gospodarstva. Vlada je namreč novembra 2016 iz obtoka naenkrat potegnila 86 odstotkov vseh bankovcev. Poteza, ki naj bi modernizirala indijsko gospodarstvo, neuradno pa prizadela financiranje opozicije, ki je večinoma gotovinsko, je čez noč skoraj ustavila državo. Najbolj je seveda prizadela najrevnejše prebivalce, ki večinoma poslujejo gotovinsko, najmanj pa bogatejše prebivalce mest, ki so vajeni elektronskih oblik plačevanja. To ni bila edina vprašljiva vladna gospodarska reforma, a je daleč najbolj reprezentativna za probleme v državi.

Leto 2018 so zaznamovali množični protesti kmetov in revnejšega prebivalstva, katerim so se v novem letu pridružili še stavkajoči javni uslužbenci. BJP je ob koncu leta 2018 doživela tudi prvi večji poraz na volitvah, ko je izgubila oblast v štirih pomembnih zveznih državah. Odgovor Narendre Modija na politično krizo, v kateri se je znašla lastna stranka, je bila vrnitev k nacionalističnim koreninam lastne stranke in prej omenjenemu poveličevanju hindujske kulturne in verske identitete. Če gre verjeti napovedim za naslednje volitve, se je financiranje verskih festivalov in radikalnejši obrat na desno Modiju obrestoval. Opozicija, ki jo sestavlja predvsem nekdanja vladajoča stranka INC, tako vsaj zaenkrat ni uspela volivcev prepričati, da lahko ponudijo boljšo alternativo in rešitev trenutne krize.

Dogajanje na naslednjih volitvah bo torej nakazalo možno politično prihodnost Indije. Če bodo volivci podprli BJP, bo vlada nadaljevala program reform in ekonomske liberalizacije indijskega gospodarstva. Tovrstne vladne politike bržkone ne bodo rešile položaja indijskih kmetov in preostalih nižjih slojev. Edini odgovor, ki ga BJP lahko zatem politično ponudi, je desni nacionalistični populizem. Težko je verjeti, da bo ta indijskemu ljudstvu prinesel obljubljeno skledo nesmrtnosti.