Fasada »neodvisne« zunanje politike

Drage državljanke in državljani! Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve smo predani identiteti Slovenije kot države jedrne Evrope. Naš ugled solidarne države, ki spoštuje načela mednarodnega in humanitarnega prava, je neizpodbiten. Večno bomo neodvisen glas zatiranih in neuslišanih. Živela Evropa! 

Tako lahko strnemo stališča tvorcev slovenske zunanje politike. Ali pač.

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon se je na včerajšnjem zasedanju zunanjih ministrov držav Evropske unije pridružila predlogu za uvedbo prepovedi izdaje evropskih vizumov izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu. Preden bi nas prešinila misel, da je slovenska zunanja politika v odnosu do genocida v Gazi naenkrat postala pokončna, je Fajon poudarila nujnost uvedbe sankcij proti Hamasu. To so predlagale vlade Italije, Nemčije in Francije. Čeprav zaenkrat ni jasno, kaj bi lahko nove sankcije proti Hamasu bile, so zunanji ministri evropsko-izraelske osi dejali, da bi neposredno sankcionirali Hamas, njihove zaveznike in simpatizerje. Privolitev slovenskega zunanjega ministrstva k temu predlogu je seveda pričakovana, saj je tradicionalni modus operandi slovenske diplomacije podrejanje interesom bloka zahodnoevropskih držav, Združenih držav Amerike in kapitala. 

Čeprav ministrica Fajon v svojih javnih nastopih pogosto kliče k premirju v Gazi in pošiljanju humanitarne pomoči Palestincem, je pri vprašanju priznavanja suverenosti palestinske države ali sankcioniranja Izraela popolnoma podložna. Stranski učinek redukcije genocida v Gazi na zgolj humanitarno krizo je v pozabi nevzdržnih in nečloveških okoliščin, ki jih izraelska država za Palestince ustvarja več kot 75 let. Sankcije zoper izraelske naseljence na Zahodnem bregu brez sankcij proti izraelski vojski in državi, ki izvajata nelegalno okupacijo, so brezpredmetne. Še bolj brezpredmetne postanejo, ko poskušajo izenačiti dejanja Hamasa z dejanji Izraela. Vsakršno nadaljnje sankcioniranje Hamasa je zgolj politična legitimacija izraelskega genocida in sramotno obračanje hrbta od zgodovinskih okoliščin, ki so 7. oktobra privedle do Hamasovega vdora iz obupa.

Zunanje ministrstvo se vedno znova zavezuje k spoštovanju načel mednarodnega prava, nato pa v mednarodnih odnosih ravna izredno selektivno. To dobro ilustrira kontrast med slovenskim odnosom do vojne v Ukrajini in vojne v Gazi. Ministrica Fajon ne ovinkari v povezavi z načeli teritorialne celovitosti Ukrajine in kaznovanja ruske agresije.

Fajon

Teritorialna celovitost Palestine v optiki slovenske in evropske zunanje politike ni obravnavana na enak način kot teritorialna celovitost Ukrajine. V primeru druge je zahod proti Rusiji uvedel stroge sankcije, pri čemer je vsaj en del sankcij kot bumerang škodoval Evropejcem samim. Izraelski zločini medtem ostajajo nekaznovani in sankcij ni, ker je Izrael za zahod nedotakljiv. Spoštovanju teritorialne celovitosti Palestine in uvedbi sankcij proti Izraelu se slovenski zunanjepolitični vrh izogne z izpostavljanjem izmišljene izraelske pravice do samoobrambe. 

Fajon

Ob tem smo pogosto priča še puhlicam o slovenski podpori rešitvi dveh držav, ene od katerih sploh ne priznavamo. 

Fajon

Po montevidejski konvenciji iz leta 1933 so konstitutivni elementi države prebivalstvo, ozemlje, vlada in mednarodno priznanje suverenosti. Če parafraziramo doktorja Primoža Šterbenca, je rešitev dveh držav nemogoča prav zaradi okoliščin, ki jih je Izrael povzročil Palestini. Palestina zaradi zahodnih držav nima mednarodnopravne suverenosti, zaradi Izraela pa ne enotne vlade in ne lastnega celovitega ozemlja. Za vzpostavitev delujoče palestinske države bi morali Izraelu nemudoma preprečiti nelegalno prisvajanje palestinskega ozemlja na Zahodnem bregu in ustvarjanje okoliščin, ki preprečujejo samoodločbo Palestincev. 

Prejšnji mesec je Komisija za človekove pravice pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti na generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa naslovila pobudo za ustanovitev mednarodnega sodišča za kaznovanje vojnih zločinov, storjenih nad otroki. Na zunanjem ministrstvu so v vsej svoji predanosti mednarodnemu humanitarnemu pravu predlog označili za nesmiselen in kontraproduktiven, saj bi po njihovem prišlo do podvajanja pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča, katerega Izrael sploh ne priznava. Sicer je res naivno misliti, da bi Izrael priznaval pristojnosti sodišča, kot ga predlaga komisija akademije. Vseeno pa stališče ministrstva razgalja pričakovano kontradiktornost slovenske zunanje politike simboličnih gest. 

Nobena skrivnost ni, da je slovenska zunanja politika nasploh pogosto zgolj podajanje praznih obljub in moraliziranje. Problem pri Sloveniji je, da navkljub naši podrejenosti zunanji politiki zahoda, beri ZDA, poskušamo nastopati kot nepristranski in neodvisni. Naša zavezanost mednarodnemu in humanitarnemu pravu je relevantna le takrat, ko ni v nasprotju z interesi naših nadrejenih. Toda ta dvoličnost pri sledenju našim deklariranim vrednotam spodkopava naš ugled samooklicane države zaveznice zatiranih in neuslišanih, za kakršno se poskušamo predstaviti. 

 

Vir fotografije: World Economic Forum, creative commons