Mavrično obarvano ministrstvo

Novemu mandatarju Robertu Golobu se mudi s sestavljanjem nove vlade, ki naj bi bila oblikovana do tretjega junija. Nova vlada sicer predvideva tri dodatne resorje, a bo zaradi predloga stranke SDS za razpis posvetovalnega referenduma o spremembah zakona o vladi najprej delovala po že veljavnem razrezu resorjev. Danes poteka zaslišanje koordinatorja stranke Levica Luke Mesca za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Mesec bo sicer s kasnejšo razširitvijo seznama resorjev zasedel mesto ministra za solidarno prihodnost. Prostor tako imenovanega ministrstva za področje družinskih zadev pa se bo sprostil za Meščevega strankarskega kolega Simona Maljevca. Ob vsedesničarskem neodobravanju potrjenih in predlaganih ministrskih kandidatov pa so se nekateri pripadniki desne tvitosfere lotili drugačnega poskusa diskreditacije. Simon Maljevac je po njihovem mnenju zaradi istospolne usmerjenosti popolnoma neprimeren za to funkcijo. 

Na socialnih omrežjih se je sprva razvnela debata o primernosti kandidata za ministra na področju družinskih zadev, če ta sploh nima družine. A slednje velja tudi za Luko Mesca. Večina prestrašene ljudske množice pa spotaknila ob dejstvo, da si Maljevac družine v okviru trenutno veljavne zakonodaje na tem področju tudi ne more ustvariti. Ob žaljivih twittih in prestrašenih komentatorjih in komentatorkah na Med.over netu, kakšne sošolce bodo imeli njihovi otroci, je vse skupaj dodatno napihnila Nova 24. Po njihovem mnenju bi sprememba družinskega zakonika, o kateri je govora v današnjem komentarju, izničila mamo in očeta, uničila definicijo družine ter odprla vrata ideologiji LGBT.

Kot Pandorina skrinjica se pred nami ponovno odpre vprašanje družinskega zakonika iz let 2012 in 2015. Na referendumu zavrnjeni predlog družinskega zakonika iz leta 2012 je urejal področje posvojitev, rejništva, nasilja v družini in položaj otroka v procesu ločitve staršev, a se je širša javnost spotaknila zlasti ob spremembe na področju posvojitev. Takrat novo predlagani zakonik bi izenačil istospolne in raznospolne partnerske zveze na področju posvojitev. Naslednji predlog prenove zakonika iz leta 2015 ne predvideva uvedbe pravice do poroke dveh istospolno usmerjenih oseb. V Sloveniji lahko istospolni pari živijo v tako imenovanem registriranem partnerstvu, ki je nekakšen ekvivalent civilnemu partnerstvu raznospolnih parov. Poroke istospolnih oseb torej niso dovoljene. A zatakne se zlasti pri ustvarjanju družine. Tu imajo istospolni pari v grobem dve možnosti. Lahko se odločijo za posvojitev otroka ali pa se poslužijo oploditve z biomedicinsko pomočjo. A ne prvega ne drugega načina ni mogoče izvesti v Sloveniji. 

Saga boja za pravice istospolnih parov na področju oblikovanja družine se je tako 2012 kot 2015 klavrno končala. Po upanju na spremembe in umestitev Slovenije na seznam držav, ki ponujajo ugodno življenje za LGBT+ skupnost, se to ni uresničilo. Leta 2012 je nizka volilna udeležba na referendumu - zgolj 30-odstotna - potrdila, da v Sloveniji mnogi izenačitve pravic ustvarjanja družin za istospolne pare ne razumejo kot pereč problem. Pogosta opredelitev do dane problematike je, da o njej Slovenci ne vedo dovolj. Mnogi se sklicujejo tudi na to, da jih istospolni pari in njihove družine ne motijo, a se ne čutijo dolžne podpreti sprememb družinskega zakonika. 

Čeprav je vsakršna diskriminacija ministrskih kandidatov na podlagi spolne usmerjenosti nedopustna, se žal ta v javnosti pojavlja. Ponovno se je prebudil homofobni diskurz nekaterih desničarskih politik, ki je spomnil na obdobje kampanje nasprotovanja družinskemu zakoniku. S tem se odpira tudi vprašanje, kakšno pozicijo bo zavzela Golobova vlada do redefinicije družine in pravic manjšin do posvojitve otrok. Robert Golob se javno ni želel opredeliti do izenačitve položaja istospolnih parov s položajem heteroseksualnih parov. Portal 24ur je Golobu zastavil naslednje vprašanje: »Kdaj bodo istospolni pari v Sloveniji lahko posvojili otroka? Ste za to?« Mandatarjev odgovor je bil vse prej kot optimističen. Dejal je, da je zgodbi lahko naklonjen, a je voljo ljudi treba preveriti z referendumom. Odgovor je razočaranje, ne pa tudi presenečenje, glede na to, da je bil intervju izveden pred volitvami. Gre za nekakšen diplomatsko pojasnilo in sklicevanje na voljo suverenosti ljudstva, v imenu katerega bo nato mandatar izvršil izglasovano. To je prikladna opredelitev do istospolnih porok, ki posameznega politika ne postavi na razpotje vprašanja pravic istospolnih parov.

Odločitev je torej v rokah ljudi, rezultat referenduma pa se lahko skladno s tem tudi komentira. Ključno je omeniti, da bo z razpisom referenduma o življenju manjšin in njihovih pravicah odločala heteroseksualno usmerjena večina. Če izenačitev položaja istospolnih partnerjev pade, bo to razumljeno kot odraz stanja celotne slovenske družbe. Če bo volilna udeležba slaba, ljudi torej ta problematika ne zanima, Slovenija pa še ni pripravljena na spremembe. Če bo referendum prejel večinsko podporo in bo vlada uvedla izboljšanje razmer za LGBT+ manjšine, bo Robert Golob postal nekakšna pride ikona. Prinesel bo spremembe, tudi če se do njih ne opredeli, saj uveljavitev novega družinskega zakonika pomeni korak naprej, ki ga ni uspelo izvesti nobeni dosedanji vladi. Stvarnost mnogih istospolnih parov se bo spremenila, Golobu pa bodo vsi zlahka oprostili zgoraj navedeni odgovor v intervjuju. 

Jasno je, da bo pri sprejemanju novega družinskega zakonika vlada naletela na marsikatero nasprotovanje in iniciativo, ki porokam in posvojitvam za istospolne pare nasprotuje. Golob bi pri svoji pride agendi sicer ob nasprotovanja trčil že v lastni stranki. V intervjuju za Mladino je na primer Dejan Zavec, eno od novih imen državnega zbora, dejal, da podpira istospolne poroke, a je zadržan do pravice posvojitve. 

Spremembe ali vsaj prizadevanja zanje je mogoče pričakovati. Maljevac je leta deloval kot aktivist, bil je svetovalec Mirovnega inštituta in višji svetovalec pri zagovorniku načela enakosti. Dolgo je vodil društvo Legebitra, ki se bori za pravice LGBT+ oseb v Sloveniji. Z malo predrznosti si upamo trditi, da Maljevčeva spolna usmerjenost ni zgolj intimna identiteta, ampak jo dojema tudi kot ključno gonilo v boju za pravice LGBT+ manjšin. Je torej od novega ministrskega kandidata moč pričakovati boj na področju izenačitve položaja istospolnih parov z raznospolnimi? Nekoliko zadržano lahko odgovorimo pritrdilno. Maljevac je dejal, da je bil eden od razlogov za vstop v stranko Levica prav podpora, ki jo je stranka pokazala novemu družinskemu zakoniku leta 2015. 

Z novo vlado prihajajo vsesplošne spremembe, a zdi se, da bo na spremembe v družinskem zakoniku treba še počakati. Njegova prenova namreč ni bila omenjena kot prednostna zahteva strank članic koalicije KUL ali stranke Gibanje Svoboda. Društvo Legebitra je v sodelovanju z društvom Ljubljana Pride in glasilom Narobe pred državnozborskimi volitvami sicer pripravilo vprašanja za politične stranke v zvezi z LGBT+ skupnostjo. Na vprašanje, ali bi podprli zakonski predlog, ki bi odpravil prepoved skupne posvojitve za istospolne pare, so pritrdilno odgovorile vse tri stranke nove koalicije. Ali bo to res tako, bo pokazal čas. Pravica do poroke in posvojitev za istospolne pare pa se tako uvršča na seznam problematik, do katerih se bodo morali enotno opredeliti tako v Gibanju Svoboda kot tudi v tristrankarski koaliciji.