Politizacija študentskih volitev

Pretekli teden so se odvile volitve v strukture Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, dogodek, ki praviloma poteka mimo pozornosti študentske populacije in je na fakultete vsaki dve leti prinesel le nekaj več spoznavnih žurov ter živopisanih majic. Tarča bodočih študentskih funkcionarjev so tako predvsem še nevedni bruci, ki so jih v preteklosti s pomočjo tutorjev - kjer ti obstajajo - in zabav pripravili do tega, da so v majhnem - a dovolj velikem številu - odšli na volišča in listi svoje najljubše barve dali glas pred ostalimi. Liste razen omenjenega niso imele konkretnega programa ali pa je bil ta napisan na enostranskem pamfletu, na katerem se je več let zapovrstjo kot najbolj resen predlog pojavljala floskula: “zgraditi ceneno študentsko menzo v centru mesta”.

Vse je kazalo, da študentje niso politična javnost in jih je v to tudi nemogoče interpelirati. Takšnega mnenja so bili tudi mnogi bivši funkcionarji, ki so svoj domnevni idealizem izgubili takoj, ko so spoznali notranji ustroj in pogojevanje delovanja ŠOU. Po njihovo so si študentje sami krivi za koruptno delovanje te organizacije, saj zanjo ne pokažejo dovolj interesa, med konkretnimi željami pa so le brucovanja, Majske igre in Škisova tržnica.

Volilno strukturo ŠOU namreč pesti naslednji problem: študent-volivec ne more neposredno voliti poslancev v študentski zbor, ampak se na volitvah odloča za liste, ki kandidirajo za predstavnika Študentske organizacije visokošolskih zavodov. Predsednik - in na večjih faksih tudi podpredsednik te liste - nato postaneta poslanca v zboru, kjer pa ne zastopata političnih in programskih idej, ampak svoj glas prodata za sredstva, s katerimi organizirata dogodke na svoji fakulteti in si tako gradita lastno priljubljenost. To so potrdili mnogi agitatorji na posameznih fakultetah, ki so na novinarsko vprašanje: “kakšne so vaše politične vrednote?” odgovorili, da so nepolitična organizacija in bodo v zboru zastopali predvsem svoje fakultete.

Takšna nekritična perspektiva pa je povsem nezdrava, ko ti kandidati postanejo poslanci študentskega zbora. Ta v letošnjem letu razpolaga s petimi milijoni evrov sredstev, katerih razporejanje ni povsem fiksno določeno, ampak predmet glasovanja. Zato so se v ozadju teh tako imenovanih ne-političnih list tvorili interesi onkraj ideologije in vrednot; pogojeni z lakomnostjo ter koruptivnostjo človeške narave, ko ta ni točno zamejena s pravili transparentnega delovanja.

A vendar se je med modrimi, rdečimi, lilastimi, oranžnimi ... na letošnjih volitvah pojavila lista Iskra, ki ne skriva, da je organizacija političnih interesov in je svoj artikuliran program po svojih besedah pisala z namenom, da ga dosledno zastopa kot delegat v študentskem zboru. Njen presenetljiv volilni uspeh na praktično vseh fakultetah, kjer se je odločila kandidirati, kaže, da niso nujno študentje krivi tega, da nimajo nikogar voliti, ampak so tega krivi predvsem funkcionarji, ki jim ne dajo možnosti postati njihovi zastopniki.

Za primer izberimo Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je bila pred dvema letoma volilna udeležba nižja od petih odstotkov, po intenzivni agitaciji Iskristov, ki so študente obveščali o proračunu ŠOU in dejstvu, da se ta financira iz študentskega dela, pa je poskočila na zavidljivih 35 odstotkov in ujela volilni odbor nepripravljen - saj mu je zmanjkalo glasovnic. Po še nepreverjenih trditvah pa naj bi se volitev množično udeleževali predvsem višji letniki in ne naivni bruci.

Ali je to dovolj razlogov za optimizem, da se na področju študentskega organiziranja nekaj premika? To bo pokazal čas in zavezanost Iskre svojim predvolilnim obljubam, ko bodo v koalicijskih pogajanjih postavljeni pred skušnjavo, da kot ostale barvite liste razpadejo v interesne skupine - morda celo takšne s tako partikularnimi imeni, kot sta bila v preteklem mandatu poslanski klub “Gambino” ali na primer klub “Malo jači”.

V študentski zbor torej vstopajo 3 večje liste; relativni zmagovalec volitev je bila rdeča lista “Povezani”, tesno jim sledijo “Modri”, takoj za temi pa se je uvrstila omenjena Iskra, ki je na volitvah nastopila prvič in nedvoumno porazila oba izkušena akterja, pri čemer je lista “Povezani” po naših informacijah razpolagala z zavidljivih 30 tisoč evrov predvolilnega proračuna in se je zaradi svoje gospodarske povezanosti arogantno obnašala tako do pristojnih medijev kot same študentske javnosti. A vse kaže, da smo študentje letos dosegli trenutek, ko se volitev ne da več zmagovati izključno s prikupnimi darilci in čednimi barvami, temveč tudi z nič manj kot programsko transparentnostjo.