Ptica in cvirn

Če spadate med najbolj aktivno in navdušeno srenjo privržencev aktualnopolitične redakcije najstarejšega študentskega radia v Evropi, verjetno sledite tudi našemu Twitter profilu. Tudi če nam ne, pa obstaja precejšnja možnost, da ste v prejšnjem tednu kot uporabnik Twitterja zaznali manjši val zanimanja in panike, ki jo je še najbolj izmed vseh s svojimi zapisi izražal, zdaj že ne več tako novi, lastnik omrežja Elon Musk.

Na zasičeno polje družbenih omrežij je namreč prejšnji teden Facebookovo matično podjetje Meta poslalo svojega, po zasnovi precej podobnega, neposrednega tekmeca Twitterju, imenovanega Threads. Aplikacija deluje kot podprodukt Instagrama. Glede na to, da se je Twitter v preteklih letih precej trdno zacementiral v vlogo osrednjega orodja za komunikacijo politikov in širjenja političnega diskurza med državljani, se iz vidika skoraj enake idejne zasnove postavlja vprašanje, kako bo aplikacija Threads konkurirala z njim in ali mu lahko tudi odvzame nekaj avtoritete v tej vlogi.

Dejansko so lastnosti obeh družbenih omrežij tako podobne, da je odvetniška ekipa Twitterja Meti le nekaj ur po prihodu Threads na digitalno tržišče v pismu zagrozila s tožbo na račun zlorabe Twitterjevih poslovnih skrivnosti in druge intelektualne lastnine. Po navedbah Twitterjevih zastopnikov naj bi do teh Meta dostopala s pomočjo nekdanjih zaposlenih pri Twitterju, ki so jih oni sami zaposlili za razvoj svojega novega produkta. Bolj kot sama programska zasnova, je zanimiv način, na katerega aplikaciji nagovarjata uporabnike. Trenutno je Threads uporabnikom na voljo zgolj v obliki mobilne aplikacije, medtem ko Twitter podpira tudi konvencionalno spletno stran. Ena izmed bolj očitnih razlik je, da je uporabnikom Muskove aplikacije za izraz svojih misli na voljo 240 znakov, Threads pa to omogočajo s 500 znaki. Twitter sicer proti plačilu omogoča povečanje količine znakov. Twitter je dejansko populariziral uporabo heštegov kot načina iskanja s pomočjo popularnih besed, to pa je pri novincu vsaj za zdaj odsotno. Na Threads je odsotna tudi nadvse uporabna funkcija iskanja s pomočjo vpisa ključnih besed, ki nato navrže množico objav, ki te vsebujejo. 

Politika / OFF Komentar

Tviterizacija medijev: primer Smodej

Kako je medijski prostor postal podvržen logiki družbenih omrežij in kaj to pomeni?

Jure Plaskan

 / 30. 8. 2022

Pojav družbenega omrežja Threads je v samem bistvu Metin poskus kapitaliziranja na račun neuspehov Twitterja v zadnjem dobrem letu dni, ki se kažejo tudi v padcu vrednosti delnic podjetja. Elon Musk je namreč vajeti platforme, za katero je plačal skoraj 40 milijard evrov, dokončno prevzel oktobra lani. Do konca letošnjega maja je cena delnic padla za dve tretjini. Od takrat se je Twitter kot platforma korenito spremenil. Del Muskove strategije po prevzemu je v luči nižanja stroškov vključeval odpuščanje velikega števila zaposlenih, pomanjkanje delovne sile pa je privedlo do mnogih tehničnih težav. 

Muskov prevzem je imel tudi politični vidik. Novi lastnik je mnogim suspendiranim ali ukinjenim računom, največkrat iz desnih političnih voda, samovoljno dovolil vrnitev na platformo. Odstranil je tudi stari sistem preverjanja resničnosti identitete uporabnikov in ga nadomestil s sistemom, kjer lahko vsak uporabnik plača preverjanje, kar skozi lečo nepoznavanja, za katerega uporabnika dejansko gre, privede do zamegljevanja informacij. Prav tako se zdi, da se na platformi povečuje število botov, ki naj bi sicer že leta 2017 po poročilu spletne strani CNET obsegali 15 odstotkov vseh uporabnikov. Kapljo čez rob marsikateremu uporabniku pa je verjetno predstavljala nedavna začasna uveljavitev omejitev števila tvitov in odgovorov, ki si jih lahko posameznik ogleda na dan. Zuckerberg se tako zaveda, da lahko del nezadovoljnih uporabnikov z lahkoto preusmeri k svojemu izdelku. Na Threads se je zgolj v petih dneh tako prijavilo že sto milijonov ljudi, s čimer je družbeno omrežje prevzelo markanten naziv najhitreje rastoče aplikacije v zgodovini. Za primerjavo: Twitter ima skupaj okoli 400 milijonov uporabnikov, od tega okoli 240 milijonov takih, ki so dnevno aktivni.

Zgodnja doba družbenih omrežij, katere del je bil skoraj od vsega začetka tudi Twitter, je bila doba precejšnjega optimizma. V javnosti je bilo razširjeno mnenje, da bo novi pojav služil kot orodje za povezovanje ljudi in družbene spremembe ter možnost za odmik od pristranskega poročanja velikih medijskih imperijev, saj naj bi uporabniki družbenih platform iskali lastne, neodvisne vire informacij. Nekaj čez desetletje po začetku oblikovanja sfere družbenih omrežij, kot jih poznamo danes, pa je očitno, in to kot tipičen primer izžareva ravno Twitter, da je ta predstava v veliki meri bila utopična. Diskurz, ki se ustvarja na družbenih omrežjih, je največkrat nasprotje združevanja ljudi, saj ustvarja veliko polarizacijo. Da bi bila ta popolna, se je sčasoma razvil tudi fenomen informacijskih mehurčkov, kjer je posameznik tudi na podlagi algoritmov združen z istomislečimi, katerih konstantno potrjevanje njegovih mnenj ga tako potiska v enoumje. Ker se takšni mehurčki velikokrat formirajo ravno okoli posameznih politikov in tako zajamejo krog njihovih privržencev, omogočajo tem voditeljem, da v javnost lansirajo zmeraj bolj politično sporne izjave, za katere nato vsaj navidezno znotraj svoje sfere dobijo trdno podporo. To pa še utrjujejo tako imenovani astroturfing računi. Znan primer tega so na primer srbski javni uslužbenci, ki so jih povezali z lažnimi Twitter profili, ki so širili propagando predsednika Aleksandra Vučića.

Twitter je po Muskovem prevzemu zaradi lastnikovega samorazglašenega statusa zaščitnika svobodnega govora pospešeno začel implementirati ukrepe, ki naj bi tega v političnem diskurzu na platformi omogočali. To je seveda povzročilo predvsem razrast skrajno desnih stališč. Sicer pa je »svobodni govor« v veliki večini zgolj parola. Še sam Twitter je na primer le dan pred zadnjimi turškimi volitvami po hitrem postopku blokiral nekatere račune, kar naj bi po sklepanjih naročila takratnja vladajoča turška vlada. Vprašanje je, ali bo Meta s Threads vsaj navidezno ubrala drugo pot. Vodja Instagrama Adam Mosseri  je namreč že pred uradnim prihodom na trg napovedal, da na novi platformi skozi algoritme ne bodo spodbujali širjenja političnega diskurza in novic, čeprav je sam že takoj dodal, da se zaradi narave nove platforme temu vseeno verjetno ne bo dalo izogniti.

Meta tudi na svoji drugih produktih, kot je Facebook, uporablja politiko moderiranja objav in cenzure, ki je že pred Muskovim znižanjem ravni te na Twitterju, v primerjavi s tem omrežjem veljala za precej striktno in targetirano. V zadnjih dneh je ostro oko opazovalca na Twitterju lahko s strani predvsem predstavnikov ameriškega desnega političnega pola, ki so se pridružili Threads, opazilo, da so že začeli opozarjati, kako so jih na novem omrežju cenzurirali ali pa jim odstranili račune. Seveda je te navedbe treba obravnavati s pošteno mero skeptičnosti. Threads lahko z vidika ogromnega potenciala za pridobivanje novih uporabnikov iz trume nezadovoljnih nekdanjih tviterašev zadovoljivo konkurira Twitterjevem dosegu v javnosti. Skozi zadnje meglice idiličnih sanj o vlogi družbenih omrežij pa je že dolgo očitno, da so te platforme največkrat ujetnice vsakodnevnih muh svojih bogataških lastnikov in iz njih izvedenih politik moderiranja. Glavno vprašanje tako ostaja, kdo iz politične sfere se bo glede na različne politike moderiranja in cenzure, ki omogočata širjenje informacij političnega značaja na različne načine, poslužil katere izmed trenutno dveh največjih »mikro-bloging« platform. 
 
Slika: montaža po slika1 (Public Domain), slika2 (Creative Commons CC0)