Utapljanje v zdravstveni močvari
Ker se nam komentar shekanega instagrama Boruta Pahorja upira, se sredi parlamentarnih počitnic ozrimo nazaj in povežimo dva ključna julijska dogodka: sprejetje novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter novi razrez državnega proračuna za prihodnji dve leti.
Z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se je na papirju ukinilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Kot je znano, mesečnega zneska petintridesetih evrov poslanci z novelo niso odpravili, so pa po besedah poslanca Levice Mihe Kordiša dopolnilno zdravstveno zavarovanje nacionalizirali. Prispevek bo postal obvezen, spremenil pa se bo prejemnik. S prvim januarjem, ko zakon stopi v veljavo, bo to Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, krajše ZZZS.
Spomnimo, da je poslanska skupina Svoboda predlog novele vložila v parlament zgolj zato, da bi prehitela nekdanjega poslanca Slovenske demokratske stranke Pavleta Ruparja in njegovo društvo Inštitut 1. oktober. Rupar je s svojim predlogom novele zakona začel groziti po tem, ko je zavarovalnica Generali napovedala dvig dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za deset evrov, preostali zavarovalnici sta sledili kasneje, vlada pa je višino premije zamrznila na dobrih 35 evrov.
A smiselno se je vprašati, kje je izvor dvigov premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Premijo dopolnilnega zavarovanja so zavarovalnice nazadnje dvignile leta 2019. V enem letu je cena poskočila s 30 evrov mesečno na 35 evrov. Stroški v zdravstvu nenehno rastejo. Poleg splošne inflacije je tukaj še medicinska inflacija, ki je, na primer, odvisna od cene medicinskih pripomočkov pa tudi od plač zdravnikov. Tako se cene storitev ves čas dvigujejo in posledično imajo tudi zavarovalnice višje stroške. Na Zavarovalnici Triglav trdijo, da so lani na področju dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj imeli 2,7 milijona evrov izgube.
Dvig premij bi bil po stališču zavarovalnic nujen za ohranitev njihovih dobičkov. Od uveljavitve novele bo luknjo, ki so jo zavarovalnice, kot trdijo same, ustvarjale z dopolnilnimi zavarovanji, ZZZS-ju pokrival državni proračun. Ker se bo trend medicinske inflacije zagotovo nadaljeval – denimo plače zdravnikov bodo neizogibno rasle —, bo luknja vse večja.
Proračunska varovalka sama po sebi je smiselna z vidika, da država poskrbi za zdravstveno zavarovanje državljanov. A naslednje leto se bo finančno ministrstvo, kot napoveduje minister Klemen Boštjančič, skušalo približati omejitvam, ki jih proračunski porabi postavljajo fiskalna pravila Evropske unije. Evropska komisija namreč načrtuje, da bodo pravila, ki omejujejo presežek proračunskih odhodkov nad prihodki na tri odstotke bruto domačega proizvoda države, po kovidnem suspenzu naslednje leto ponovno stopila v veljavo. Napovedi rasti bruto domačega proizvoda niso prav visokoleteče, grob izračun pa pokaže, da je letos razmerje med okrog trimilijardnim proračunskim primanjkljajem in okrog šestdesetmilijardnim bruto domačim proizvodom pri nas 5 odstotkov. Torej dva odstotka preveč.
Če se bo finančno ministrstvo pravil skušalo strogo držati, to neizogibno pomeni rezanje proračunskih odhodkov. Po proračunu za leto 2024, ki ga je državni zbor potrdil konec lanskega leta, bi zdravstveno ministrstvo prihodnje leto imelo iz proračuna na voljo 734 milijonov evrov. Na finančnem ministrstvu pa so že pripravili nov razrez proračunskih izdatkov za prihodnji leti. Potrdila ga je vlada, spremembe proračuna za prihodnje leto pa morajo še prek državnega zbora. Razrez za leti 2024 in 2025, ki ga je potrdila vlada, ministrstvu za zdravje namenja precej manj denarja kot letos. Naslednje leto je predvidenih 542 milijonov evrov porabe, leta 2025 pa še petdeset milijonov evrov manj. Torej se bo v enem letu poraba zdravstvenega ministrstva zmanjšala za skoraj 200 milijonov evrov.
Po poročanju portala N1, ki se sklicuje na vir z ministrstva za finance, naj bi sicer imelo ministrstvo za finance 330 milijonov evrov rezerve, delno namenjene tudi za sofinanciranje ZZZS po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Rezerva je višja od predvidene skupne porabe ministrstva za javno upravo in ministrstva za solidarno prihodnost za leto 2024, za 100 milijonov je višji tudi od predvidene porabe ministrstva za kulturo.
Novela zakona o zdravstvenem zavarovanju sicer ZZZS-ju daje možnost višanja obveznega prispevka, ki bo nadomestil dopolnilno zavarovanje. A to bi spodkopalo podlago za upravičevanje delne nacionalizacije. Desnica bi znova dobila argument za propagiranje zasebniškega zavarovalniškega modela, ki je vsaj na papirju prostovoljen.
Najmanj priljubljena rešitev – na desnici, kot kaže, pa tudi v Svobodi – je progresiven prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki ga je še pred sprejetjem novele predlagala poslanska skupina Levice. Ta se na dolgi rok kaže kot najbolj stabilna rešitev, ne samo politično, ampak tudi proračunsko. A ideja, da bi premožnejši plačevali pravičen delež, je povsem pričakovano povzročila burne odzive. Ti so se kazali predvsem kot grožnje, zakamuflirane v propagando, in širjenje strahú pred vrnitvijo v jeklene čase socializma. V Levici so, kot smo od nje vajeni, odkar je v koaliciji, nazadnje sklonili glavo.
Kaj torej vladi Roberta Goloba, ki je začasno zdravstveni minister kar sam, sploh še ostane? Bo na račun odprave dopolnilnega zavarovanja zanemarila druge proračunske porabnike in skrčila denimo napovedano proračunsko financiranje stanovanj? Bo dolgo obljubljana odprava ostala zgolj na pol urejena rešitev, sprejeta na hitro, v strahu pred podtaknjencem z desne, lansiranem iz enako populističnih ciljev, kot jih ima Svoboda?
Če se bo vlada strogo skušala držati fiskalnih pravil, ki se v dani situaciji znova kažejo kot škodljiva, ima tri možnosti. Prva je zanemarjanje drugih področij zaradi proračunskega financiranja ZZZS-ja. Druga, v vladajoči koaliciji precej nepopularna rešitev, je uvedba progresivne lestvice. Kot tretja možnost pa vselej ostaja še večja privatizacija zdravstva – namreč prek krčenja količine zdravstvenih storitev, ki jih financira in jih bo financiral ZZZS. Povedano drugače: se bo slovensko dopolnilno zdravstveno zavarovanje utapljalo v močvari, se bo poskušalo rešiti na levi breg, ali za ceno najranljivejših šlo čez desni breg v novo močvaro?
Vir fotografije: Public domain pictures
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj