Akademije so pasove že zategnile do konca

Slovenski visokošolski prostor je zaradi finančnih pritiskov v večplastni krizi. Med prvimi je pod vprašaj postavljen atribut univerzitetne avtonomije, ki jo oblast razume predvsem kot avtonomijo povezovanja z gospodarstvom. Za naš primer je zelo indikativno pismo, ki ga je ministru za izobraževanje Žigi Turku pred nekaj dnevi poslala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. V njem ga rotijo, naj se varčevalni rezi še enkrat premislijo in naj se jih začne izvajati selektivno. Financira naj se torej programe in smeri, ki proizvajajo rezultate po evropskih standardih, manj denarja pa naj se nameni tistim, ki izobražujejo za gospodarske panoge, kjer prevladuje visoka brezposelnost. Ta način upravljanja bo po mnenju predsednika SAZU-ja Jožeta Trontlja in podpredsednika Tadeja Bajda poslal tudi sporočilo mladini, ki se bo začela odločati za izobraževanje na smereh, ki so tehnično zahtevnejše, obetajo pa zgolj slabo plačane zaposlitve.

V tej shemi jasno ni prostora za umetnost in kritično družboslovje, ki proizvajata strokovnjake za polje javnega in so kot takšni velikokrat trn v peti vsiljivi ideji zasebnega. Takšna retorika pa že tvori shizmo med temi in naravoslovnimi fakultetami, ki se je nazorno pokazala danes, ko je le manjše število fakultet upoštevalo sklep senata Univerze v Ljubljani, ki je želel danes simbolično prekiniti študij za dve uri. Fakulteta za strojništvo poziva ni podprla, njen dekan Jože Duhovnik pa bo za opozarjanje na finančne reze raje izkoristil konec tedna.

Več v posnetku oddaje.