PROSTOTRGOVINSKI DIALOG Z DRŽAVLJANI

“Dialog z državljani” je najnovejši poskus Evropske komisije, da Evropejce prepriča v pozitivne učinke Čezatlantskega trgovinskega in naložbenega sporazuma TTIP. Eden izmed teh dialogov, na katerem sta na vprašanja odgovarjala evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström in državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti [izg. Kantaruti], je včeraj potekal tudi v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije. Srečanje je s spodbudnimi besedami otvoril generalni direktor Gospodarske zbornice Sašo Hribar Milič:

Izjava

Kmalu po začetku so dogodek popestrile članice Ženskega pevskega zbora Kombinat:

Izjava

Prvo vprašanje, naslovljeno na državnega sekretarja Cantaruttija se je navezovalo na učinke, ki bi jih imel sprejem TTIP za slovensko gospodarstvo. Vlada je naročila študijo, ki jo je opravil ekonomist Jože P. Damjan in ki ugotavlja, da so pozitivni učinki sporazuma TTIP na Slovenijo zanemarljivi. Cantarutti je priznal, da so izsledki res takšni in da je Vlada že naročila novo študijo, v kateri pričakujejo ugodnejše ugotovitve. Naštel je tudi nekaj birokratskih ukrepov:

Izjava

Nato se je velik del vprašanj preusmeril na mehanizem reševanja sporov med državami in tujimi vlagatelji (o njem smo že poročali tukaj). Spomnimo, Evropska komisija je pred mesecem in pol predlagala prenovo mehanizma reševanja sporov med državami in vlagatelji, ki predvideva ustanovitev stalnih namesto ad-hoc sodišč in možnost pritožbe. A hkrati tudi prenovljen sporazum vsebuje luknje, ki onemogočajo kakršenkoli resen napredek pri reševanju sporov. Ena izmed njih je ohranjena možnost tožbe zaradi tako imenovane posredne razlastitve. Posredna razlastitev je praviloma prav posledica sprejemanja ostrejše okoljske, delavske ali druge zakonodaje in pomeni, da podjetje ni neposredno razlaščeno, temveč je omejena pravice do uporabe lastnine, s čimer se zmanjša njena dobičkonosnost.

Druga luknja pa se nanaša na prostotrgovinski sporazum CETA med EU in Kanado, ki predvideva star mehanizem reševanja sporov. Ameriška podjetja imajo pred širitvijo na evropski trg večinoma že vzpostavljene podružnice v Kanadi. Tako bi lahko, v kolikor bi jim bilo to ugodneje, tožbo sprovedla skozi sporazum CETA in s tem obšla tudi tiste elemente prenovljenega sistema, ki predstavljajo dejanski napredek. Komisarka je skušala zmanjšati pomembnost teh dveh pomanjkljivosti, a tiho priznala, da ostajata:

Izjava

Ker je ob prisotnosti teh lukenj pravno skoraj nemogoče onemogočiti njihovo izrabljanje se moramo torej zadovoljiti z upanjem, da podjetja teh lukenj ne bodo izkoriščala. Temeljno vprašanje okoli mehanizma reševanja sporov pa je, zakaj je vzpostavitev takšnega vzporednega pravnega sistema sploh potrebna. Evropska komisija to utemeljuje z možnostjo diskriminatorne obravnave tujih podjetij pred domačimi sodišči:

Izjava

Na vprašanje, če lahko takšno utemeljitev podkrepi s številkami, pa komisarka ni znala odgovoriti:

Izjava

Zakaj domača sodišča naj ne bi bila sposobna reševati sporov glede javnih naročil, nam ni uspelo izvedeti. Naslednja večja skrb državljanov je morebitno nižanje okoljskih, prehranskih, zdravstvenih in drugih standardov. Komisarka je večkrat poudarila, da se to ne bo zgodilo:

Izjava

Če gre verjeti Evropski komisiji, se torej pogajamo o domnevno ambicioznem sporazumu, ki pa naj bi uvedel prostotrgovinsko območje brez poenotenih standardov.