100 SLABIH URADNIKOV OFF

Saudova Arabija, Združeni arabski emirati, Bahrajn in Egipt so s seznama zahtev za prekinitev politične in ekonomske blokade Katarja umaknile ukinitev medijske mreže Al Jazeera. Namesto njenega zaprtja zdaj četverica zalivskih držav po besedah gospodarske ministrice Združenih arabskih emiratov Noure Al-Kaabi zahteva temeljno reorganizacijo in prestrukturiranje Al Jazeere, kar bi se odražalo, kot je razvidno iz drugih odgovorov Al-Kaabi, tudi na vsebini. Al Jazeera je v odzivu zavrnila vsakršno zunanje vmešavanje v njeno delovanje, podprle pa so jo tudi številne medijske organizacije.

Ukinitev Al Jazeere je le ena od 13 zahtev, ki jih je Katarju v začetku junija postavila četverica zalivskih držav. Sprva se o njih - med drugim so se na seznamu zahtev znašle tudi prekinitev zvez z Muslimansko bratovščino, omejitev stikov z Iranom in sodelovanja s turško vojsko - niso želele pogajati, zdaj pa so, kot je dejala ministrica Združenih arabskih emiratov, pripravljeni tudi na diplomatsko rešitev. Te, kot je ugotavljal katarski zunanji minister, šejk Mohamed al Thani, še ni na obzorju, s čimer se na drugi strani strinja njegov kolega iz Združenih arabskih emiratov Anwar Gargash, ki je prepričan, da bodo države morale v prihodnosti najti drug format diplomatskih odnosov.

Poljska konservativna oblast, ne ozirajoč se na opozorila Bruslja, nadaljuje s sporno pravosodno reformo. Vladajoča stranka Zakon in pravičnost je v parlamentarno proceduro vložila predlog zakona o delovanju vrhovnega sodišča. Ta med drugim določa, da morajo vsi trenutni sodniki, razen izjem, ki jih bo določil pravosodni minister, v pokoj. Imenovanje novih sodnikov bo posredno v domeni politike, zato poljska opozicija svari pred mogočim udarom, s katerim bi si oblast povsem podredila vrhovno sodišče. Z zakonskimi spremembami v preteklosti ji je nekaj podobnega uspelo z ustavnim sodiščem, vpliv pa si skuša zagotoviti tudi v sodnem svetu, katerega sestavo bi po predlogu zakona, ki ga mora potrditi še zgornji dom poljskega parlamenta, prav tako v veliki meri določal poljski parlament.

Evropski uniji pa poljska vlada skrbi ne povzroča samo s pravosodnimi spremembami, ampak tudi s sečnjo gozdov. Oblasti v Varšavi so se lani odločile sečnjo v Beloveški pušči povečati za trikrat, čemur nasprotujejo okoljevarstvene organizacije, Unesco in Evropska unija, ki so opozorili na pomembnost ohranitve enega zadnjih evropskih pragozdov. Poljske oblasti opozorila Bruslja ignorirajo, v tem obdobju so namreč posekali že 800.000 kubikov lesa, zato je Evropska komisija Evropsko sodišče pozvala, naj ukrepa in nemudoma prepove sečnjo, ki ogroža biodiverziteto. V najboljšem primeru bi sodišče o primeru lahko odločalo še pred poletnimi počitnicami, ki se pričnejo 21. julija.

Albanski premier Edi Rama se je slabih uradnikov in birokratov vnovič lotil z javno objavo seznama 100-ih najmanj koristnih ljudi, zaposlenih v javni upravi. Seznam, na katerem so se znašli tako državni in lokalni uradniki kot zaposleni v sodstvu, šolstvu, zdravstvu in državnih podjetjih, je pripravila skupina ljudi, ki jih je imenoval premier, informacije pa je zbirala med ljudmi s pomočjo socialnih omrežij in na različnih srečanjih. Prakse izpostavljanja slabih uradnikov se Rama ne loteva prvič, saj skuša s tem izboljšati podobo javne uprave v očeh državljanov, hkrati pa je del njegovih reformnih prizadevanj, s katerimi želi iz albanske družbe izkoreniniti korupcijo. Državljani so, po odzivu sodeč, nad premierjevim prangerjem navdušeni - le dan po objavi črnega seznama se je pod njega osulo več tisoč komentarjev, privoščljivosti pa dajo duška tudi s predlaganjem novih imen, ki jih je po njihovo treba izpostaviti.

Tožilstvo Bosne in Hercegovine je vložilo obtožnico proti predsedniku in članom volilne komisije Republike srbske zaradi organiziranja referenduma o dnevu Republike srbske. Po mnenju tožilstva so Siniša Karan, Dragoljub Reljić, Goran Zmijanac in Milan Petković s pripravo referenduma omogočili realizacijo političnih aktivnosti, ki so v nasprotju z mnenjem ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine. To je novembra 2015 odločilo, da je 9. januar kot dan Republike srbske, ki ga je skupščina srbske entitete v BiH razglasila nekaj mesecev prej, diskriminatoren in neustaven, zato je vodstvo Republike srbske razpisalo referendum, ki so ga volivci s plebiscitarno večino po pričakovanjih podprli.

Obtožnica tožilstva BiH je doletela le člane volilne komisije Republike srbske, medtem ko je politične predstavnike bosanskih Srbov obšla. Preiskava proti predsedujočemu Predsedstvu BiH Mladenu Ivaniću, ministru za zunanjo trgovino in ekonomske odnose Mirku Šaroviću, premierki Željki Cvijanović in predsedniku Republike srbske Miloradu Dodiku je bila zaradi pomanjkanja dokazov prekinjena.

Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb se pod predsedstvom Branka Grimsa ni izognila novi priložnosti za zamegljevanje problema desnega političnega ekstremizma z domnevnim levim, ki se ji je ponudila z nedavnimi protesti ob vrhu G20 v Hamburgu. Komisija se je tako ukvarjala s slovensko udeležbo v protestih in modro ugotovila, da se je v Hamburg res odpravilo manjše število ljudi iz Slovenije, za katere pa ni podatkov, da bi bili udeleženi v incidentih in nasilju. Če povzamemo, v Hamburgu je protestiralo tudi nekaj ljudi iz Slovenije - ugotovitev, za katero Branko Grims in komisija za nadzor obveščevalnih služb potrebuje posebno sejo in zanesljive podatke policije, povprečen poslušalec Radia Študent pa minuli Kultivator.