5 TISOČ KALAŠOV OFF

Brazilski spodnji dom parlamenta je glasoval proti začetku preiskave predsednika Michela Temerja na podlagi obtožnice o sodelovanju pri organiziranem kriminalu in oviranju sodne preiskave. Izglasovanje preiskave bi od Temerja zahtevalo začasen odstop s predsedniške funkcije. Da bi se Temer obdržal na predsedniškem stolčku, je potreboval glas več od tretjine vseh poslancev, torej 172 glasov podpore, prejel pa jih je 251. V obtožnici je državni tožilec Temerju očital nagovarjanje lastnika mesnopredelovalnega giganta JBS Joeslyja Batiste, naj nadaljuje s podkupovanjem tedanjega predsednika parlamenta v zameno za njegovo tišino v preiskavi korupcijske afere Avtopralnica. V sojenju Joeslyju Batisti je bil kot dokazno gradivo celo predstavljen posnetek, na katerem Temer podkupovanje nekdanjega predsednika parlamenta Eduarda Cunhe eksplicitno odobrava. Cunha je že pristal v zaporu, Temerju pa bodo, kot kaže, vsaj do izteka mandata čez leto dni poslanci krili hrbet. Avgusta je predsednik že preživel podobno glasovanje, ko so poslanci preprečili preiskavo za prejemanje podkupnin na podlagi ločene obtožnice.

Potem ko je filipinski predsednik Rodrigo Duterte sporočil, da je vojska iz mesta Marawi na otoku Mindanao izgnala islamistične upornike, je filipinska vojska prejela pošiljko orožja iz Rusije. Manila je sprejela darilno pošiljko 5000 pušk Kalašnikov s strelivom, 5000 jeklenih čelad in 20 vojaških tovornjakov. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je lahko orožje Duterteju izročil dan po podpisu dveh dogovorov o vojaškem sodelovanju med državama. Eden od dogovorov vključuje posle z ruskim orožarskim podjetjem Rosoboronexport. Drug sporazum pa vključuje sodelovanje na področju vojaških raziskav, potencialno izmenjavo strokovnjakov in urjenje kadrov za skupne vojaške programe. Po neuradnih podatkih naj bi Rusija poleg lahkega orožja Filipinom prodaja tudi reaktivne lovce, helikopterje in podmornice.

Ulice tajske prestolnice Bangkok danes preplavlja več sto tisoč žalujočih, ki spremljajo kraljevsko procesijo pokopa nekdanjega kralja Bumibola Aduljadeja. Bumidol Veliki, ki je tajski prestol zasedal kar 70 let, je preminil pred letom dni. Pokopa kralja, ki predstavlja simbol konzervativne stabilnosti Tajske, so se udeležili člani kraljevih družin in državniki iz več kot 40 držav. V 70 letih vladavine je budistični vladar preživel vrsto državnih udarov in kar dvajset sprememb ustave. Nazadnje je leta 2014 vojska pod vodstvom generala in trenutnega premierja Prajuta Čan-o-čeja izvedla državni udar in prevzela oblast. Bumidol Veliki je vladavino Čan-o-čeja v ustavni monarhiji podprl. Njegov sin in trenutni kralj Maha Vadžiralongkorn je nato aprila letos podpisal spremembo ustave, ki vojski daje obširna pooblastila, med drugim prevzem oblasti v času krize.

Turčija je ob plačilu varščine iz pripora izpustila 8 aktivistov človekoljubnih organizacij, ki jih skupaj s še dvema soobtoženima tožilstvo bremeni pomoči teroristični skupini. V priporu ostaja predsednik Amnesty International v Turčiji Taner Kilic, ki pa mu očitajo članstvo v teroristični skupini in mu bodo sodili v ločenem procesu. Enajsterici so v sklopu množičnih aretacij vzeli prostost po spodletelem vojaškem udaru julija lani, grozi pa jim do 15 let zapora.

Venezuelska, kot poudarjajo podeljitelji, demokratična opozicija je letošnja dobitnica nagrade Saharov. Nagrado bodo decembra prejeli venezuelska narodna skupščina in politični zaporniki iz Foro Penal Venezolano, ki jih predstavljajo Leopoldo Lopez, Antonio Ledezma, Daniel Ceballos, Yon Goicoechea, Lorent Saleh, Alfredo Ramos in Andrea Gonzalez. Vsaj dva izmed dobitnikov, to sta predsednik narodne skupščine Julio Borges in Leopoldo Lopez, sta bila udeležena v poskusu državnega udara proti Hugu Chavezu leta 2002. V ožjem izboru za nagrado, ki jo Evropski parlament podeljuje posameznikom in organizacijam, delujočim na področju človekovih pravic, sta bila še  borka za pravice avtohtonih ljudstev iz Gvatemale Aura Lolita Chavez Ixcaquic ter švedsko-eritrejski novinar in pisec Dawit Isaak. Kandidate za nagrado mora predlagati najmanj 40 evropskih poslancev, končni izbor pa nato skupaj z vodji poslanskih skupin opravi predsednik Evropskega parlamenta.

Evropski poslanec iz Evropske ljudske stranke Peter Svoboda je predstavil pobudo o ukinitvi premika ure dvakrat letno. Pobudo podpirajo številni evroposlanci, med njimi tudi Igor Šoltes iz evropskih Zelenih.

izjava

Češki poslanec Svoboda je napovedal vložitev resolucije, kmalu pa v Evropskem parlamentu pričakujejo tudi glasovanje. O podobnih spremembah razmišljajo tudi na Finskem in Švedskem.