Arktični Off

V dveh eksplozijah ob ciljni črti bostonskega maratona so umrle tri osebe, sedemnajst se jih bori za življenje, število ranjenih pa je doslej poraslo na čez 100.  Ameriški predsednik Barack Obama je po eksploziji bomb v času maratona sporočil, da je mobiliziral vse vire zvezne vlade za pomoč državi Massachusetts in mestu Boston za preiskavo, zaščito ljudi ter povečanje varnosti tudi po drugih krajih Združenih držav Amerike.

Islandija je postala prva Evropska država, ki je podpisala prosto-trgovinski sporazum s Kitajsko. Sporazum, ki je bil dosežen po šestih letih dogovarjanja se je zgodil v luči povečevanja izmenjave dobrin in sodelovanja omenjenih držav na Arktiki. Dogovor bo poleg eliminacije carin omogočil Kitajski večjo prisotnost v okolici severnega zemljepisnega tečaja. Le-tega si sicer lasti Arktični svet, ki zajema sedem držav iz Evrope in Združene države Amerike. Dolgoročna želja Kitajske je, da bi na omenjenem območju vzpostavila krajšo trgovsko povezavo med Šanghajem in Hamburgom ter pridobila dovoljenja za ribolov.

V gospodarsko živahnem Šanghaju pa se v podobnem kontekstu nahaja tudi delegacija slovenskih podjetij s področja logistike pod vodstvom Gospodarske zbornice Slovenije. Želja Slovenskih gospodarstvenikov je, da bi pristanišče Luka Koper, v konkurenci z Hamburškim predstavljalo Logistično platformo za Srednjo in centralno Evropo.

Arktika je pogosto tudi prizorišče ekološkega aktivizma. Temu je bilo tako tudi nedavno, ko so štirje mladi raziskovalci potovali do severnega tečaja. Namen potovanje je bil zasaditev simbolične zastave na morsko dno blizu severnega tečaja, kot deklaracijo svetovnega zavetišča. Ekspedicija, ki jo je organiziral Greenpeace je nosila zastavo z tremi milijoni podpisi, ki vsi v en glas zahtevajo eliminacijo izkoriščanja območja Arktike v komercialne namene.

Nemška kanclerka in predsednica Krščansko-demokratske stranke Angela Merkel je na kongresu stranke predlagala, da bi države Evropske unije v katerih je brezposelnost med mladimi večja od 50 odstotkov, uvedle tako imenovani kratkoročni zgodnejši program upokojitve svojih državljanov. S tem, ko bi mejo upokojitve omenjene države začasno spustile na dogovorjeno leto, bi se sprostila potrebna delovna mesta za zaposlitev mladih. V obrazložitvi kanclerka pove, da bi trenutni izpad sredstev iz pokojninjske blagajne pokrila sredstva iz Evropske unije, naposled pa bi se vendarle finančno stanje blagajne poravnalo z vrlim delom mladih državljank in državljanov.

Sodišče Evropske unije v Luksemburgu je zavrnilo tožbi Španije in Italije zoper odločitev 25 članic o uvedbi okrepljenega sodelovanja na področju skupnega evropskega patenta. Državi se projektu nista pridružili, ker španščina in italijanščina ne bosta uradna jezika. Sodišče meni, da okrepljeno sodelovanje ob nezmožnosti kompromisa v razumnem času krepi evropsko integracijo. Španija in Italija v projektu nista želeli sodelovati, ker nasprotujeta jezikovni ureditvi, po kateri bodo uradni jeziki le angleški, nemški in francoski. Skupni patent se zato uvaja v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja, v katerem sodelujejo vse ostale članice povezave. Prvi enotni evropski patent, s katerim želi unija predvsem izboljšati svojo konkurenčnost v primerjavi z Združenimi državami Amerike in Kitajsko, naj bi bil podeljen v letu 2014. Patentni sveženj vključuje uvedbo enotnega varstva, režim prevajanja in oblikovanje enotnega sodnega sistema.

Potem, ko je Upravno sodišče Republike Makedonije razveljavilo volilne rezultate opozicijskih kandidatov v občini Centru in Strugi je protestno odstopil sodnik Isamedin Limani. Kandidatu za župana občine Centar Andreju Žrenovskem in kandidatu za politično vodjo Albanske manjšine v Makedoniji Zijadinu Seli je bilo po pritisku vodilne Demokratske stranke za Makedonsko nacionalno enotnost razveljavljena zmaga na lokalnih volitvah, ki so se zgodile 7. aprila. Več in tudi poglobljeno o razmerah v Makedoniji bo moč slišati v jutrišnjem Balkan Ekspressu, za okus pa poslušajmo izjavo bivšega šefa vojaško-obveščevalne službe v Skopju, Vladimira Pivovarova:

Izjava je na voljo v ponetku.

Na Zavodu za izobraževanje in kulturo V Črnomlju poteka tretje srečanje v okviru mednarodnega projekta REDUPRE. Projekt je v celoti posvečen prepoznavanju in zmanjševanju predsodkov kot vira večine konfliktov med romskim in večinskim prebivalstvom. Na njem bodo predstavljeni primeri iz Bolgarije, Italije, Romunije in Slovenije. V vseh štirih državah izvajajo približno enake aktivnosti. V sklopu tega srečanja so na okrogli mizi spregovorili o vlogi žensk pri izboljševanju sodelovanja in odpravljanju predsodkov v odnosih med romskim in večinskim prebivalstvom. Govorili smo z Mojco Frankovič, koordinatorico projekta iz Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj. S katerimi aktivnostmi se torej ukvarjajo in kako poteka srečanje?

Izjava je na volo v posnetku.

Mojco Frankovič smo prosili, da nam predstavi eno od raziskav in kaj je ta pokazala.

Izjava je na volo v posnetku.

Off sta pripravila Luka Počivalšek in Marko Kraševec.