Balkanizacija Sirije, OFF

Uporniki v Centralnoafriški republiki, združeni v koalicijo Seleka, so zavzeli mesto Bambari, eno ključnih vojaških oporišč v tej državi. Po mnenju upornikov namreč oblasti ne spoštujejo mirovnega sporazuma iz leta 2007, ki je predvideval izpustitev političnih zapornikov in odškodnino za borce, ki so se odpovedali orožju. V zadnjih dneh so tako na pohodu proti prestolnici Bangui uporniki zavzeli že več mest, vendar pa je Bambara doslej najpomembnejše, saj stoji na križišču cest med prestolnico in z diamanti bogatim vzhodnim delom države. Predsednik Francois Bozize upornikom odgovarja, da se je pripravljen pogajati, vendar le pod pogojem, da se odpovejo nadaljnim vojaškim akcijam.

Situacija v Siriji nevarno prerašča okvire državljanske vojne, saj naj bi po zadnjih poročilih vanjo vstopile ruske vojaške sile z namenom zavarovati dve skladišči kemičnega in biološkega orožja. Tako poroča izraelska spletna stran debka.com, posvečena geopolitični analizi situacije na Bližnjem vzhodu. Sodeč po tem viru naj bi se z Al Kaido povezana islamistična skupina Jabhat al-Nusra v petek nevarno približala skladišču Al Safira. Izraelski vir se sklicuje tudi na informacije ruskih in iranskih obveščevalcev, ki menijo, da so med uporniki tudi vojaške enote za razoroževanje skladišč kemičnega in biološkega orožja. V teh veščinah naj bi jih v Jordaniji urili častniki vojaške zveze NATO. Analizo teh informacij nam je podal strokovnjak za geopolitična vprašanja bližnjega vzhoda, Primož Šterbenc:

Izjava v posnetku.

V režim Bašarja al Asada pa naj bi izgubljala zaupanje tudi krščanska manjšina, ki ga je doslej podpirala zaradi sekularnosti, verske tolerantnosti in ekonomskih pravic, ki so ji bile omogočene. Nadaljuje Šterbenc:

Izjava v posnetku.

Rusko orožje je tudi povod za obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina pri indijskem premierju Mahmohanu Singhu. Rusija je namreč glavna dobaviteljica orožja Indiji, vendar pa se v orožarske posle med državama v zadnjih letih vmešavajo tudi zahodne države. Rusija Indiji sicer še vedno zagotovi 70 odstotkov vsega orožja, vendar pa so v zadnjih letih nekaj pomembnih pogodb z Indijo sklenile tudi Združene države Amerike, Francija in Izrael. Putin zato želi s svojim obiskom v New Delhiju spodbuditi indijske nakupe orožja in trgovanje med državama do leta 2015 podvojiti na 20 milijard dolarjev.

Jezni protesti v indijskem New Delhiju so včeraj izbruhnili v izgrede, potem ko se je zbralo na tisoče ljudi, ki so zahtevali pravico za žrtve nedavnega skupinskega posilstva in izboljšanje varnosti žensk. Pri tem so zmerjali policijske sile kot korumpirane, nesposobne in brezbrižne ter jih spraševali ali obupen položaj žensk ne jezi tudi njih. Protestnike je dodatno razjezilo, da so jih skušali razgnati s solzivcem, medtem ko posiljevalci neovirano nadaljujejo svoje zločine. New Delhi je označen kot svetovna prestolnica posiljevalcev, po uradnih podatkih pa naj bi se v Indiji posilstvo zgodilo vsakih 20 minut. V povezanem incidentu v mestu Imphal pa naj bi posiljevalec skušal z gledališkega odra zvleči znano igralko in jo javno posiliti. To je prav tako sprožilo množične proteste na katere so se policaji odzvali s strelnim orožjem pri čemer so ubili televizijskega snemalca.

Egipčani so v pričakovanju razglasitve rezultatov referenduma o novi ustavi, ki je v preteklih dneh med nasprotniki in podporniki spornega dokumenta povzročila tudi nasilne spopade. Po prvih neuradnih podatkih so volilvci ob zgolj 30-odstotni volilni udeležbi novo ustavo podprli z nekaj več kot 60-odstotno podporo. Ustavo je predlagal predsednik Mohamed Morsi iz Muslimanske bratovščine v želji, da z njo premosti razlike, ki delijo egiptovski narod, in prinese stabilnost. Opozicija mu kljub temu očita, da ustava ne brani načel in človekovih pravic, za katere so si Egipčani med revolucijo prizadevali. Poleg tega opozicija Muslimansko bratovščino obtožuje kršitev volilne zakonodaje in volilnega molka ter napoveduje, da bo v prihodnosti izpodbijala vse zakone, ki bodo temeljili na novi ustavi.

Protesti pa se odvijajo tudi v Makedoniji, kjer je le veliko število policistov preprečilo, da ni prišlo do pretepa med podporniki koalicije in opozicije. Za danes je namreč napovedana seja parlamenta, na kateri naj bi sprejemali nov proračun. Potem ko je opozicija na predlog proračuna podala več kot 1200 amandmajev, s katerimi so želeli zmanjšati državno trošenje, se je odločila tudi za bolj radikalno obliko nasprotovanja vladajoči koaliciji. S svojimi telesi so namreč želeli zablokirati vstop v parlament, kar pa je preprečila parlamentarna varnostna služba in pri tem poškodovala dve poslanki. Opozicijski poslanci so nato nad govorniškim odrom razobesili makedonsko zastavo in ga obstopili, s čimer želijo preprečiti začetek seje. Mediji medtem že poročajo o avtobusih, polnih podpornikov opozicije z vseh koncev Makedonije, na poti v Skopje, ki pa jim policija preprečuje nadaljevanje poti z odrejanjem izrednih tehničnih pregledov.

Svojevrstne probleme pa imajo tudi v Avstraliji, kjer dobro plačani poslovneži za slabo ekonomsko situacijo krivijo domnevno predobro plačane delavce. Pri tem so najbolj glasni lastniki rudnikov, ki menijo, da se v Avstraliji zaradi sindikalne organiziranosti in kolektivnih pogodb umetno viša cena delovne sile, ta pa po njihovem mnenju narašča čez vse razumne meje v zakotnih predelih, kjer je delovno silo treba uvažati. Profitna marža tudi zaradi davkov postaja tako nizka, da so preganjani in zatirani kapitalisti prisiljeni seliti svojo proizvodnjo iz Avstralije v predele sveta, kjer je oblast bolj podkupljiva in delavec bolj obupan.

Časopisna hiša Delo je objavila izsledke telefonske ankete o protivladnih protestih in splošni politični klimi v državi. Na vzorcu 401 anketiranca so ugotovili, da svojo podporo protestom odreka le 18 odstotkov vprašanih. Dve tretjini anketirancev menita, da protesti svojega namena še niso dosegli, kar 85 odstotkov pa proteste pričakuje tudi v prihajajočem letu. Iz raziskave je razvidno tudi, da večina anketiranih ne podpira referendumske pobude o slabi banki, državnem holdingu, zdravstvu in proračunu, ki jo je ustavno sodišče prejšnji teden označilo kot protiustavno. Če vzamemo v ozir dejstvo, da je raziskava potekala pred razsodbo ustavnega sodišča o referendumu, bi lahko špekulirali, da so tako večinski odločitvi ustavnih sodnikov botrovali izsledki prav te raziskave javnega mnenja. Seveda ob predpostavki, da so rezultate izvedeli še pred njihovim lansiranjem v širšo javnost.

Premier Janez Janša je v svojem govoru na državni proslavi 22. decembra ponovno uporabljal retoriko ideološke delitve in opominjanja na dogodke na slovenskih tleh po letu 1945.

Izjava se nahaja v posnetku.

Prav tako je protestnike s protivladnih protestov 21. 12. delil na tiste, ki so nosili slovenske državne simbole, in na tiste, ki so nosili kakšne druge. Legitimnost daje seveda le prvim.

Izjava se nahaja v posnetku.

Iz govora je razvidno, da Janša poenotenje slovenskega naroda, ki ga je označil kot ključno v tem času, razume le kot poenotenje pod ideologijo, kateri verjamejo on in njegovi somišljeniki.

OFF je pripravil Luka Tetičkovič ob pomoči vajencev Jaše Veselinoviča in Natana Vitežnika.