Borov OFF

Irski premier Leo Varadkar je po pričakovanjih odstopil s položaja in opravlja le še tekoče posle. 160-članski spodnji dom irskega parlamenta po volitvah išče njegovo naslednico ali naslednika. Po prvem krogu glasovanja za predsednika vlade so poslanci zavrnili vse tri možne pretendente za položaj. Vodja leve stranke Sinn Fein s 37 parlamentarnimi sedeži Mary Lou McDonald je na glasovanju v spodnjem domu prejela 45 glasov, vodja desnosredinske Fianna Fail z 38 parlamentarnimi sedeži Micheal Martin pa je prejel 41 glasov. Varadkar, vodja stranke Fine Gael in dosedanji premier, je dobil 36 glasov poslancev. Za izvolitev na položaj premierja sicer zadostuje navadna večina v spodnjem domu, to je 80 glasov.  

Ameriško podjetje Tesla, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo električnih avtomobilov, je dobilo zeleno luč za gradnjo tovarne avtomobilov in baterij v mestu Grünheide v bližini Berlina, potem ko je sodišče zavrnilo pritožbe okoljevarstvenikov. Za pripravo za gradnjo tovarne nameravajo nadaljevati s sečnjo 92 hektarjev borovega gozda. S tem se poleg številnih okoljevarstvenikov, ki opozarjajo na degradacijo okolja, ne strinjata tudi aktivista, ki vztrajata v krošnjah dreves, s čimer želita preprečiti posek, opozarjata pa tudi na nezakonitost sečnje, saj Tesla za gradnjo sploh še nima gradbenega dovoljenja. Podjetje pod vodstvom Elona Muska sicer zagon megatovarne napoveduje za julij 2021. 

Ostajamo v Nemčiji. Slavna sodna dvorana 600 v sodni palači v Nürnbergu se je “upokojila”. Verjetno najslavnejša sodna dvorana na svetu, v kateri so po drugi svetovni vojni potekali nürnberški sodni procesi, je še zadnjič služila svojemu sodnemu namenu, odslej pa bo namenjena zgolj obiskovalcem. Vrata slovite sodne dvorane so bila za turiste sicer odprta že ob koncih tedna od leta 2000 do leta 2008, ko so jih zaprli za turiste in odprli poseben muzej, namenjen nürnberškim procesom. 

Nočna dvostranska srečanja predsednikov vlad članic Evropske unije s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom niso prinesla želenega preboja o oblikovanju večletnega proračuna EU za obdobje od 2021 do 2027. Zalomilo se je že pri prvi točki pogajanj, to je obseg proračuna. Na eni strani varčna četverica, ki jo sestavljajo Avstrija, Švedska, Danska in Nizozemska in ki sledi Michelovemu predlogu, zagovarja vrednost proračuna v višini enega odstotka bruto nacionalnega dohodka, kar bi prineslo proračun v vrednosti okoli 1095 milijard evrov. Nasproti jim stojijo kohezijske države, torej praviloma novejše oziroma manj razvite članice, ki želijo večletni proračun v višini 1,1 odstotka bruto nacionalnega dohodka. To vrednost sicer zagovarjata tudi Evropska komisija in slovenska delegacija s premierom Marjanom Šarcem, ki opravlja le tekoče posle, na čelu. 

Portugalski parlament je potrdil zakon o legalizaciji evtanazije. Za uveljavitev zakona bo potrebno še eno parlamentarno glasovanje, morebitna uzakonitev evtanazije pa je sprožila številne debate med nasprotniki in zagovorniki. Nasprotniki so sicer že napovedali možnost referenduma. O zakonu je parlament glasoval že leta 2018, a je ta takrat padel v vodo; do sprejetja je zmanjkalo pet glasov. Po lanskih parlamentarnih volitvah, na katerih so zopet slavili socialisti, je debata o možnosti uzakonitve evtanazije ponovno stekla.

Bolivijska volilna komisija je razveljavila kandidaturo nekdanjega predsednika Eva Moralesa za senatorja na volitvah 3. maja. Morales po mnenju komisije namreč ne izpolnjuje zahtevanega kriterija za kandidaturo, in sicer da ima stalno prebivališče v Boliviji. Spomnimo: Morales je moral lansko jesen pobegniti iz države, potem ko je desnica s pomočjo vojske izvedla državni udar. Od takrat je na oblasti predsednika Jeanine Àñez, katere stranka je sicer na zadnjih volitvah prejela zgolj 4 odstotke podpore. Àñez je sicer Moralesu uspela prepovedati kandidaturo za predsednika, tako da bo njegovo stranko Gibanje za socializem oziroma MAS na predsedniških volitvah zastopal Luis Arce, nekdanji minister za gospodarstvo in finance v Moralesovi vladi. Temu javnomnenjske ankete trenutno napovedujejo največ podpore. Sledi liberalni kandidat in nekdanji predsednik Carlos Mesa, nato konservativna in rasistična Àñez ter Luis Camacho, vodja lanskega državnega udara.

Tajsko ustavno sodišče je opozicijsko stranko Nova stranka prihodnosti spoznalo za krivo zaradi nepravilnega financiranja med lansko volilno kampanjo in stranko razpustilo. Prav tako so 16 funkcionarjem stranke, med njimi predsedniku stranke in milijonarju Tanatanu Džangrungruankitu, prepovedali ukvarjanje s politiko za dobo desetih let. Predsednik stranke je namreč marca lani med volilno kampanjo svoji stranki posodil denar v vrednosti 6 milijonov evrov za financiranje strankinih dejavnosti. Volilni zakon strankam dovoljuje posojila v vrednosti zgolj do nekaj manj kot 300 tisoč evrov. Na lanskih parlamentarnih volitvah je stranka sicer osvojila 80 poslanskih mandatov in tako postala druga najmočnejša opozicijska stranka v 500-članskem parlamentu. Svoje delovanje so sicer usmerjali predvsem v zmanjševanje proračuna za vojsko in socialdemokratske politike.

Klemen Peran je bil zopet izvoljen za predsednika Študentske organizacije Slovenije, krajše ŠOS. To bo za magistrskega študenta obramboslovja drugi enoletni mandat na čelu ŠOS-a. Pred tem je vodil Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani. Skupščina ŠOS-a je izvolila tudi novega generalnega sekretarja Alena Brkića, ki bo funkcijo opravljal dve leti.