Brazil-OFF

Brazilija. Odbor spodnjega doma brazilskega parlamenta je izglasoval predlog, da se začne postopek za razrešitev predsednice Dilme Roussueff, ki se sooča z obtožbami, da je z različnimi mahinacijami prikrivala stanje državnega deficita. Glasovanje odbora je bilo bolj kot ne simbolične narave, konec tedna bo bolj konkretno o usodi predsednice glasovalo še celotno članstvo kongresa, odločitev pa bo, v kolikor bo proti ohranitvi Russeeff glasovalo vsaj dve tretjini kongresnikov, romala še na Senat. Po predhodnih anketah se sicer večina članov nagiba proti aktualni predsednici, vendar dvotretjinska večina nikakor ni zagotovljena.

V kolikor bo glasovanje proti Dilmi Rousseff v kongresu le uspešno, bo o njeni usodi odločal senat, katerega moč lahko predsednico postavi pod preiskavo. V kolikor se slednje uresniči, se bo morala Rousseff iz položaja glave države umakniti za šest mesecev, njeno mesto pa bi začasno zasedel podpredsednik Michel Temer iz stranke Brazilsko demokratično gibanje. Stranka, ki je bila do nedavnega glavna koalicijska partnerica, je odrekla svojo zvestobo predsednici konec preteklega meseca, ko je iz vladnega kabineta odpoklicala sedem ministrov in več kot šeststo visokih uradnikov, s katerimi mesti sedaj vlada sklepa zavezništva z opozicijo. Ravno prevratni podpredsednik Temer pa je poskrbel za lastno javno blamažo, ko je v ponedeljek pricurljal posnetek vadbe govora v primeru, da bi stopil na čelo vlade narodne enotnosti.

Glasovanje o usodi predsednice Dilme Rousseff prihaja v času globoke gospodarske stagnacije, državo pa pretresa obsežen korupcijski škandal državnega energetskega podjetja Petrobras. Civilna družba je ob vprašanju usode predsednice polarizirana, demonstracije pa potekajo na obeh straneh. Pri vsem skupaj ravno glavni člani opozicije nimajo čistih rok. Eduardo Cunha, predsednik Spodnjega doma, ki vodi proces za razrešitev, je poleg več ostalih brazilskih politikov soočen z obtožbami, da je v prej omenjenem korupcijskem razkritju Petrobras prejel podkupnine v vrednosti več milijonov ameriških dolarjev.

Nadaljujemo v Venezueli. Tamkajšnje ustavno sodišče je razveljavilo zakon, s katerim je opozicija, ki drži večino v parlamentu, skušala 70 protestnikov in desnih politikov oprostiti vseh kazenskih obtožb. Predsednik Nicolas Maduro je že po izglasovanju zakona v parlamentu napovedal, da uredbe ne bo sprejel, zato jo je poslal v ustavno presojo. Po odločitvi sodišča, da zavrne zakon o amnestiji, je sicer napovedal ustanovitev posebnih odborov, ki bi ponovno preiskali primere zaprtih obtožencev. K sodelovanju pa naj bi bila povabljena tudi opozicija.

Peru. Po nekaj več kot osemdeset odstotkov preštetih glasovih se na perujskih predsedniških volitvah obeta drugi krog. V njem se bosta pomerila dva kandidata desno usmerjene politične opcije; Keiko Fujimori, ki je dobila večino glasov prvega kroga, političarka in hči nekdanjega predsednika Alberta Fujimora, ter Pedro Kuczynski, nekdanji uslužbenec Svetovne banke. Tretje mesto, četudi to za nadaljevanje volitev ne pomeni prav veliko, je po do sedaj preštetih glasovnicah z 18-imi odstotki osvojila Veronika Mendoza iz koalicije levičarskih strank, zbranih pod imenom Široka fronta.

Nazaj v domačo Evropo. Evropska komisija bo danes za časa predvajanja OFF programa javnosti predstavila načrt, s katerim bi morale mednarodne korporacije, katerih prodaja presega 750 milijonov evrov, svoje davčne izdatke razkrivati posebnim organom. Civilna družba je glede na do sedaj znano sicer že izrazila dvom glede uspešnosti pobude komisije o boljši transparentnosti. Več o pomislekih Patrick Orr iz Evropske federacije sindikatov javne službe.

Izjava.

Več o uspehih in neuspehih davčne transparentnosti v Evropski uniji pa v oddaji OFFsajd ob peti uri.

Skupina poslancev koalicijskih strank na čelu s prvopodpisano Simono Kuster Lipicer iz Stranke modernega centra je v parlament vložila predlog spremembe Zakona o medijih, potem ko je Državni svet na zakon izglasoval veto, nato pa je bil 1. marca ponovno sprejet v nespremenjeni obliki. Predlog sprememb predvideva spremembo oddajnega časa na dnevnega in nočnega ter spremembe v razmerju kvot. Še vedno pa v zakonu ostajajo kvote po predvajanju glasbe v slovenskem jeziku in kvote iz naslova glasbe, ki je bila izdana v zadnjih dveh letih. Več o spremembah in njenih razlogih poslanec SMC Dragan Matić.

Izjava.