Četrti ruski poveljnikOFF

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je za novega poveljnika ruske vojske v Ukrajini imenoval Valerija Gerasimova. Ta je od leta 2012 deloval kot načelnik generalštaba ruskih oboroženih sil – najdlje od vseh načelnikov v posovjetskem obdobju –, velja pa tudi za ključno osebo pri načrtovanju in nadzorovanju ruske invazije na Ukrajino. Gerasimov je na poveljniškem položaju »posebne vojaške operacije v Ukrajini«, kot invazijo še vedno imenujejo ruske oblasti, zamenjal Sergeja Surovikina, ki ki ga je minister za poveljnika izbral pred tremi meseci. Surovikin bo zdaj kot poveljnik zračno-vesoljskih sil podrejen Gerasimovu, ki mu bosta v poveljstvu pomagala še vrhovni poveljnik kopenske vojske Oleg Saljukov in namestnik načelnika generalštaba ruskih oboroženih sil Aleksej Kim. Kot so sporočili z ruskega obrambnega ministrstva, so nova imenovanja povezana s širšim obsegom operacije in potrebo po tesnejšem usklajevanju med vsemi vojaškimi službami. Gerasimov je že četrti – in kot načelnik generalštaba tudi najvišji – vojaški častnik, ki ga je Rusija v enajstih mesecih od začetka invazije imenovala za glavnega poveljnika.

Združene države Amerike in Japonska so med obiskom japonskega predsednika Fumia Kišide v Beli hiši zaradi skupnih strateških skrbi glede Kitajske naznanili posodobitev in okrepitev varnostnega sodelovanja. Po pogovorih med ameriškimi in japonskimi zunanjimi in obrambnimi ministri sta državi v skupni izjavi Kitajsko označili za grožnjo mednarodnemu redu in za največji skupni strateški izziv v Indo-Pacifiku in širše. Napovedali sta povečanje kopenskih in zračnih vojaških zmogljivosti na južnem japonskem otoku Okinava, na katerem je že stacioniranih več kot 25 tisoč ameriških vojakov. Prav tako sta v ameriško-japonski varnostni sporazum dodali uradno omembo vesolja, na podlagi katere bi lahko napad na katero od dveh držav iz ali v vesoljskem prostoru sprožil vzajemno obrambo.

Britanski premier Rishi Sunak in japonski kolega Fumio Kišida sta podpisala obrambni sporazum, ki služi kot pravna podlaga za izmenjavo in namestitev britanskih in japonskih vojakov z namenom usposabljanja, skupnih vaj in pomoči v primeru nesreč. Gre za prvi tovrstni sporazum katerekoli izmed evropskih držav z Japonsko, preden stopi v veljavo, pa ga morata potrditi še parlamenta.

Beninska volilna komisija je objavila neuradne rezultate nedeljskih parlamentarnih volitev. Po štirih letih se v parlament vrača opozicija – Demokrati, največja protivladna stranka, so osvojili 28 poslanskih mandatov v 109-članskem parlamentu. Zmago sta slavila vladajoča Republikanski blok in Progresivna unija za obnovo, ki sta povezana z deklarativno neodvisnim predsednikom Patriceom Talonom in bosta imela v novem parlamentarnem sklicu 81 poslancev. Nobeni drugi izmed štirih preostalih strank, ki so sodelovale na volitvah, ni uspelo prestopiti 10-odstotnega parlamentarnega praga. Volilna udeležba je znašala slabih 39 odstotkov. Volilna komisija bo dokončne rezultate objavila predvidoma jutri.

Zimbabvejski predsednik Emmerson Mnangagwa je podpisal zakon, ki zdravstvenim delavcem prepoveduje daljše stavke. Zdravstveni delavci po novem lahko stavkajo največ tri dni, saj je njihov poklic del kritične infrastrukture oziroma nujnih storitev. Če stavka traja dlje od dovoljenega časovnega okvira, so stavkajoči lahko kaznovani z do šestimi meseci zapora. Večtedenske stavke zdravnikov in medicinskih sester so v Zimbabveju sicer nekaj običajnega; med njihovimi glavnimi zahtevami so zvišanje plač in izboljšanje pogojev dela, predvsem posodobitev zastarele ali nakup manjkajoče opreme. Z novim zakonom ima Zimbabve eno strožjih ureditev na področju omejevanja stavk v zdravstvenem sektorju – sosednji Republika Južna Afrika in Zambija prav tako omejujeta pravico do stavke zdravstvenih delavcev, vendar za kršitelje določata milejše kazni, kot so prekinitev delovnega razmerja, suspenz ali znižanje plače.

Hrvaški premier Andrej Plenković je napovedal dve kadrovski rošadi v vladi. Do zamenjav bo prišlo na gradbenem ministrstvu, kjer bo Ivana Paladina zamenjal vodja poslanskega kluba HDZ Branko Bačić, in ministrstvu za regionalni razvoj in sklade Evropske unije. Namesto Nataše Tramišak bo po novem ministroval Šime Erlić. Kot razlog za svojo odločitev je Plenković pri Paladinu navedel prepočasno popotresno obnovo Banovine, Tramišak pa naj bi izgubila njegovo zaupanje. V zadnjih desetih mesecih je v Plenkovićevi vladi prišlo do zamenjave sedmih od skupno 18 ministrov.

Na ministrstvu za delo pripravljajo zakonodajo, ki bo dvignila višino subvencije za študentske bone, in napovedujejo poostren nadzor nad kakovostjo ponudbe. Zaradi novoletnega zvišanja maksimalne cene študentskega obroka s sedem na devet evrov in povišanja subvencije za študentske bone z 2,86 na 3,5 evra se je minister za delo Luka Mesec sestal s predsednico Študentske organizacije Slovenije Marike Grubar. Sprejela sta sklep o pripravi novele Zakona o subvencioniranju študentske prehrane, ki bi višino subvencije v dveh korakih dvignila za vsaj en evro, torej sorazmerno z dvigom stroška prehrane za študente. Večina ponudnikov je doplačilo za študentske bone s 4,18 evra povišala na 5,5 evra. Subvencija se bo prvega marca zaradi uskladitve z inflacijo dvignila za 35 centov, po redni uskladitvi pa bodo v noveli določili še višji znesek subvencije, ki bo znašal najmanj štiri evre in pol. Država je lansko leto za študentske bone namenila 12 milijonov evrov, letos bi se ta vsota ob enakem koriščenju bonov povišala za tretjino.

Minister Mesec je sporočil višino minimalne plače. Po novem bo znašala 878 evrov neto, kar je 100 evrov več kot do sedaj.

Vlada je parafirala stavkovni sporazum s sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Fides. Sporazum med drugim predvideva razreševanje nekaterih stavkovnih zahtev v ločenem plačnem stebru za zdravstvo v okviru plačnega sistema javnega sektorja. Če ločen plačilni steber do začetka prihodnjega leta ne bo stopil v veljavo, bo vlada plačna nesorazmerja zdravnikov in zobozdravnikov odpravila v ločenih pogajanjih.

Občina Kanal ob Soči je izstopila iz Zavoda za zeleni razvoj Soške doline. Predlog za izstop iz zavoda je zaradi nepravilnosti, ki jih je o njegovi ustanovitvi ugotovilo računsko sodišče, podala Lista za zdravje in kakovost bivanja. Zavod sta leta 2020 z namenom spodbujanja trajnostnega razvoja in izvajanja strategije energetske transformacije ustanovili občina Kanal ob Soči in cementna družba Salonit Anhovo. Revizija je pokazala, da je bil zavod ustanovljen brez ustreznih javnofinančnih podlag, računsko sodišče pa je med nepravilnostmi navedlo še nepreglednost postopka ustanavljanja zavoda in neutemeljenost izbire zasebnega partnerja. Po besedah svétnice Mateje Sattler z Liste za zdravje in kakovost bivanja je poleg finančnih nepravilnosti razlog za izstop tudi dejstvo, da bi lahko vse aktivnosti zavoda izvajala občina sama. 

Izjava

OFF je pripravila vajenka Lara, mentoriral je Fabjan.

Foto: Wikimedia Commons