Dobrodošla bombaša

Bombni napad v Bostonu je zaslužen za okrepljen veter v jadrih nasprotnikov imigracijske reforme, o kateri naj bi se v Združenih državah Amerike odločalo poleti. Strah pred tujimi teroristi, ki čakajo na vstop v državo, kjer se bodo nato razstrelili ali pa postrelili čim več jenkijev, sejejo predvsem republikanski politiki. Prepričani so, da je pred glasovanjem o reformi potrebno ugotoviti dejstva o tem, kako sta dva mlada Čečena alias terorista dobila dovoljenje za bivanje in delo preko prošnje za politični azil. Zagovorniki reforme odgovarjajo, da sta bila Čečena premlada za razmišljanje o terorističnih aktivnostih v času, ko sta skupaj s starši zaprosila za azil in da zaenkrat pač še ne poznamo tehnologije, ki bi omogočala branje misli.

Ministrica za domovinsko varnost Janet Napolitano reformo brani z argumentom, da bo le ta enajst milijonov nezakonitih priseljencev spravila na „svetlo“ in da je sistem podeljevanja azila rigorozen. Reforma, ki jo je pripravila skupina osmih senatorjev iz obeh politićnih taborov, ljubkovalno poimenovana „tolpa osmih“, opredeljuje pot do državljanstva za vse nezakonite priseljence, ki niso prekršili drugih zakonov in so se pretihotapili v ZDA do decembra 2011. Pot do ameriškega potnega lista naj bi bila dolga 13 let.

Vse več zapornikov v koncentracijskem taborišču Guantanamo gladovno stavka. Predstavniki zapora so potrdili, da hrano zavrača štiriinosemdeset zapornikov od sto šestinšestdesetih, šestnajst pa jih prisilno hranijo preko cevk. V zapor naj bi vojska zato napotila dodatno medicinsko osebje. Najnovejši štrajk je izbruhnil na začetku februarja, ko so pazniki pri preiskavah zaporniških celic odvzemali fotografije in druge osebne predmete jetnikov. Ti tudi trdijo, da so bili ob tem nespoštljivega odnosa deležni tudi njihovi izvodi korana. Poleg tega naj bi vojska priznavala manjše število stavkajočih, kot pa je v resnici. Odvetniki zapornikov trdijo, da jih v resnici stavka od sto do sto trideset, dva pa naj bi tudi poskušala izvesti samomor.

Danes naj bi se z novim papežem Frančiškom sestala predsednica argentinskega združenja „Matere s trga Mayo“ Estela de Carlotto. V imenu sorodnikov mladih žrtev vojaške hunte v letih med 1976 in 1983 bo papeža prosila za posredovanje pri argentinski cerkvi, naj ta vendarle izda morebitne informacije o izginulih otrocih v času diktature. Argentinska cerkev do sedaj ni komentirala trditev, da ima podatke o njih, katerih število se ocenjuje na trideset tisoč. Gibanja za človekove pravice obtožujejo nomenklaturo argentinske cerkve sodelovanja z vojaško hunto, sedanji papež pa se menda tudi ni hotel odzvati na prošnje po srečanju z aktivisti, ko je bil še na njenem čelu.

Pozitivni premiki se dogajajo v Mjanmaru, kjer je reformistični predsednik Tein Sein razglasil pomilostitev večjega števila zapornikov, med katerimi naj bi bilo po podatkih aktivističnih organizacij tudi šestinpetdeset političnih zapornikov. Do pomilostitve je prišlo le dan po ukinitvi vseh sankcij s strani Evroopske unije, razen tiste o prepovedi prodaje orožja Mjanmaru. V dosedanjih pomilostitvah od maja 2011 do novembra 2012 je bilo iz zapora izpuščenih osemsto političnih zapornikov, za rešetkami pa naj bi jih ostalo še sto šestinsedemdeset. Skupine za zaščito človekovih pravic so bile vseeno kritične do odločitve Evropske unije o preklicu sankcij, saj naj bi se v državi poleg preganjanja političnih nasprotnikov nadaljevalo tudi preganjanje muslimanov.

V Rusiji se nadaljuje sojenje opozicijskemu voditelju Alekseju Novalnemu, obtoženemu poneverb pri trgovanju z lesom v času, ko je bil svetovalec guvernerja regije Kirov. Šestintridesetletniku, ki trdi, da je žrtev politične gonje pod vodstvom predsednika Vladimirja Putina, grozi do deset let zapora, obramba pa zahteva, da se obtožbnica zaradi pomanjkljivosti vrne na tožilstvo. Sojenje spremlja veliko število novinarjev in pristašev opozicije, saj se je Navalni doslej izkazal kot najbolj prodoren obraz opozicije. Na začetku meseca je napovedal, da razmišlja o kandidiranju za predsednika države.

Po včerajšnji legalizaciji istospolnih porok v francoskem parlamentu so na pariških ulicah izbruhnili protesti nasprotnikov zakona. Policija je nasilne demonstrante, ki so vanjo metali petarde in steklenice, razgnala s solzilcem, napadeni pa so bili tudi novinarji, ki so jih nasprotniki legalizacije zmerjali s kolaboracionisti. Za šestindvajseti maj je napovedan vsedržavni protest proti zakonu, ki med drugim odpira tudi pot za posvojitve otrok s strani istospolnih parov. Opozicija napoveduje njegovo spodbijanje pred ustavnim svetom, vendar pravniki ocenjujejo, da zakon ni v nasprotju z ustavo, po mnenju nekaterih pa bi bile lahko pod vprašaj postavljene posvojitve otrok.

Državno pravobranilstvo in Komisija za preprečevanje korupcije sta včeraj na Okrožno sodišče v Ljubljani vložila tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe o zloglasnih mariborskih radarjih. V komisiji so potrdili, da jim aktivno pravico zagovornika javnega interesa v omenjeni zadevi daje Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. V poročilu izpred meseca dni je komisija ugotovila, da so v javno-zasebnem partnerstvu med mariborsko občino in podjetjem Iskra Sistemi, ki je v mestu postavilo sporne radarje, vidni znaki korupcije. Pogodba naj bi bila spisana izrazito v korist zasebnega partnerja, medtem ko naj občina ne bi dovolj zavarovala svojega interesa. Novi mariborski župan Andrej Fištravec je sicer omenjeno pogodbo preklical, sedaj pa Iskra sistemi zahtevajo sedem milijonov evrov za poplačilo prekinjene pogodbe. V podjetju grozijo z odškodninsko tožbo, če občina ne bo pristala na dogovor, omenjena je bila celo famozna številka sedemsto dvainšestdeset milijonov evrov.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je pozitivno ocenila napoved vlade, da bo ta že v tem tednu obravnavala tehnični zakon za povrnitev neizplačanega dela pokojnin, odvzetega zaradi varčevalnega zakona. Odvzeti deli pokojnin naj bi se tako povrnili tudi za nazaj, upokojenci, ki jih je prizadel zakon za uravnoteženje javnih financ, pa bodo imeli enako višino pokojnin kot pred junijem lani. Precej bolj kritična je bila varuhinja do ustavnega sodišča, ki naj ne bi dovolj hitro presodilo o ustavnosti spornega zakona o uravnoteženju javnih financ. Zahtevo za presojo je že julija lani po sprejemu zakona vložila bivša varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik. Ustavno sodišče je z odločbo, ki je začela veljati proti koncu marca, del 143. člena zakona za uravnoteženje javnih financ spoznalo za neustavnega.

Sanja Leban Trojar je nepreklicno odstopila z mesta predsednice uprave Fundacije Študentski tolar. Takole je pojasnila razloge za svojo odločitev:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Na policijski upravi Murska Sobota so predstavili raziskovalni projekt Democratic policing in action v sklopu raziskave Multi-ethnic police training and the Roma minority in Slovenia. Kaj se skriva za zapletenim tujim naslovom, nam je povedal sodelujoči raziskovalec Emanuel Banutai z Inštituta za deemokratični nadzor nad oboroženimi silami:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.