Drugi OFF republike Arcah
Oblasti samooklicane republike Arcah v Gorskem Karabahu so odredile ukinitev državnih institucij do konca leta. S prvim januarjem prihodnje leto bo tako mednarodno nepriznana država, nastala leta 1991 po razpadu Sovjetske zveze, prenehala obstajati. Predsednik Samvel Šahramanjan je odlok o ukinitvi institucij podpisal po azerbajdžanski vojaški zmagi in prevzemu nadzora nad Gorskim Karabahom, ki po mednarodnem pravu Azerbajdžanu tudi pripada. Po sporazumu o prekinitvi ognja, ki sta ga strani sklenili z rusko mediacijo, so karabaški separatisti pristali na razorožitev. Prav tako so naznanili pogovore o reintegraciji območja, o nadzoru katerega sta se tri desetletja prepirala Armenija in Azerbajdžan, v azerbajdžansko državo. Azerbajdžanska vlada pod vodstvom Ilhama Alijeva se je zavezala, da bo dovolila svobodno, prostovoljno in neovirano selitev prebivalcev območja. V dobrem tednu je regijo zapustilo več kot 65 tisoč Armencev, kar je več kot polovica armenskega prebivalstva Gorskega Karabaha. Medtem je azerbajdžansko sodišče odredilo pripor za nekdanjega voditelja republike Arcah Rubena Vardanjana, ki so ga azerbajdžanske oblasti včeraj pridržale ob poskusu vstopa v Armenijo. Očitajo mu ustanovitev nezakonite oborožene organizacije in financiranje terorizma.
Mednarodni denarni sklad je uradno prekinil program v Gruziji, ker je gruzijska centralna banka zaščitila nekdanjega generalnega državnega tožilca Otarja Partshaladzeja pred ameriškimi sankcijami. Banka je namreč pred slabima dvema tednoma sprejela odločitev, da ne bo upoštevala mednarodnih sankcij proti državljanom, dokler o uvajanju sankcij ne odločijo sodišča. Partshaladzeja so Američani na črni seznam uvrstili zaradi njegovih poslovnih interesov v Rusiji, poleg tega je tudi tesen sodelavec Bidzine Ivanišvilija, ustanovitelja stranke Gruzijske sanje, trenutno vladajoče stranke v Gruziji. Gruzija bi si morala po programu od Mednarodnega denarnega sklada izposoditi skoraj 275 milijonov evrov, a je denarni sklad nadaljnja izplačila zaustavil zaradi pomislekov o neodvisnosti centralne banke. Vlada je namreč posegla v vodstveno strukturo banke.
Tadžikistanski predsednik Emomali Rahmon je izdal odlok, s katerim je nadzor nad večino obmejnih letališč prenesel na ministrstvo za obrambo. Gre za osemnajst letališč ob mejah z Afganistanom, Uzbekistanom in Kirgizistanom. Letališča so bila od razpada Sovjetske zveze v občinski lasti in so propadala, nekatera so zadnja leta služila tudi kot pašniki za govedo kmetov. Letališča bo država sedaj obnovila. Denar za obnovo bo črpala iz pristojbin, ki jih mladi plačujejo, da se izognejo služenju vojaškega roka.
Nemška vlada je v manj kot enem dnevu razdelila vse subvencije za izgradnjo sončnih panelov, naprav za shranjevanje električne energije in polnilnih enot za električne avtomobile. Sklad za subvencije, vreden 300 milijonov evrov, je pošel v zgolj nekaj urah. Do subvencije v najvišji vrednosti 10.200 evrov so bile upravičene osebe z lastno hišo ali stanovanjem, ki imajo v lasti električno vozilo ali so ga že naročile.
Italijanska vlada je sprejela odlok o migrantih, ki poenostavlja postopke za izgon iz države in zaostruje pravila za namestitev mladoletnih beguncev. Odlok omogoča deportacijo tujega državljana s prebivališčem v Italiji, če ta ogroža javni red in mir ali predstavlja grožnjo nacionalni varnosti. Izgon po odloku lahko odobri ministrstvo za notranje zadeve, v resnejših primerih imajo isto pooblastilo tudi kvestorji, torej koordinatorji varnostnih organov v prefekturah. Ti lahko tudi zavrnejo ponovni vstop izgnane osebe. Odlok kvestorjem omogoča tudi, da v primeru polnih objektov za nastanitev mladoletnih beguncev mladoletnike, glede katerih presodijo, da so starejši od 16 let, namestijo v običajne centre. Mladoletnike, o katerih organ javne varnosti na oko presodi, da ne navajajo točnih podatkov o starosti, lahko na podlagi odloka pošljejo na vrsto zdravstvenih pregledov, s katerimi ocenijo njihovo starost. Če je na pregledu ugotovljeno, da je begunec navedel neresnično starost, ga lahko izženejo iz države.
Hrvaški sabor je sprejel nov zakon o volilnih enotah. V novih volilnih enotah je s tem pristalo okoli 22 odstotkov volilnih upravičencev. Mesto Zagreb bo odslej razdeljeno na štiri tri volilne enote. Za prejšnje volilne enote je ustavno sodišče marca ugotovilo, da niso v skladu z ustavo, ker so bile med posameznimi enotami prevelike razlike v številu volivcev. Po novem zakonu ne sme biti v nobeni enoti odstopanje števila volivcev večje od 2,2 odstotka glede na druge volilne enote. Sandra Benčić, poslanka opozicijske stranke Možemo, je na seji napovedala vložitev pobude za ustavno presojo novega zakona o volilnih enotah.
Notranji minister Boštjan Poklukar se je ob robu zasedanja notranjih ministrov v Bruslju s hrvaškim kolegom Davorjem Božinovićem dogovoril za okrepitev mešanih policijskih patrulj slovenskih in hrvaških policistov. Dogovor sledi včerajšnji napovedi izvajanja poostrenega nadzora tik za mejo s Hrvaško.
Državni svet je izglasoval veto na zakon o zaščiti živali, zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici in na zakon o povračilu glob zaradi neustavnih kovidnih odlokov. Proti vetu na noveli zakona o zaščiti živali in o Kmetijsko gozdarski zbornici je glasoval en svetnik. Pri glasovanju o vetu na novelo zakona o povračilu glob zaradi kovidnih odlokov so bili svetniki manj složni, proti je glasovalo osem svetnikov. Vsi trije zakoni bodo šli na ponovno glasovanje v državni zbor, kjer jih mora potrditi večina najmanj 46 poslancev.
Prikaži Komentarje
Komentiraj