El prOFF in 20 jurjev
Francoska policija je aretirala državljana Saudove Arabije, domnevno vpletenega v umor novinarja Džamala Hašokdžija leta 2018. Moškega so pridržali na pariškem letališču Charles de Gaulle na podlagi mednarodnega naloga za aretacijo, ki ga je izdala Turčija. Pridržani se je s potnim listom, izdanim na ime Kalid Alotaibi, želel vkrcati na let do savdskega glavnega mesta Rijad. Preiskovalci skušajo potrditi, da je moški z omenjenim imenom dejanski osumljenec v primeru Hašokdžijevega umora. Savdsko veleposlaništvo v Parizu je medtem zatrdilo, da aretirani ni vpleten v Hašokdžijev umor, in zahtevalo, da ga oblasti nemudoma izpustijo. Pridržani se sklicuje na pomoto, češ da je v Saudovi Arabiji Kalid Alotaibi pogosto ime, njegov soimenjak, ki naj bi ga iskale turške oblasti, pa po navedbah savdijskih oblasti trenutno prestaja zaporno kazen. V primeru, da se osumljeni vseeno izkaže za vpletenega v umor, ga Francija lahko izroči Turčiji, kjer sojenje poteka v odsotnosti šestindvajsetih obtožencev, saj jih Saudova Arabija ne želi predati turškim oblastem.
Perujski predsednik Pedro Castillo se je izognil ustavni obtožbi, potem ko so člani kongresa zavrnili nadaljevanje postopka s 76 glasovi za in 46 proti. Predlog ustavne obtožbe so oktobra vložile tri opozicijske stranke zaradi suma korupcije, ki ga je vzbudilo odkritje preiskovalcev. V kopalnici predsedniške palače so namreč odkrili 20 tisoč ameriških dolarjev, ki naj bi pripadali zdaj že nekdanjemu vodji predsedniškega kabineta Brunu Pachechu. Ta še ni bil uradno obtožen nobenih nepravilnosti. Pred glasovanjem o ustavni obtožbi so ulice perujske prestolnice Lima zasedli protestniki, in sicer tako nasprotniki kot podporniki Castilla. “El Profe”, učitelj, kot se ga je prijel vzdevek, je mandat nastopil aprila po tesni zmagi nad Keiko Fudžimori, njegovim težavam ob nizki javnomnenjski podpori pa še ni videti konca. 14. decembra se mora zglasiti na zaslišanju zaradi dveh generalov, ki sta bila odpuščena, potem ko nista odobrila nekaterih napredovanj, ki jih je domnevno predlagal ravno Castillo.
Čilski parlament je sprejel zakon, ki istospolnim partnerjem omogoča sklepanje zakonskih zvez in pravico do posvojitve otrok. Predlog zakona je sprva dobil podporo zgornjega doma kongresa, senata, nato pa ga je s 82 glasovi za in 20 glasovi proti potrdil tudi spodnji dom. Legalizacija civilne zveze istospolnih parov je bila v Čilu sprejeta že leta 2015, čemur je leta 2017 sledil predlog zakona, ki bi omogočal tudi sklenitev zakonske zveze. Po parlamentarni odobritvi ga mora, preden bo zakon stopil v veljavo, podpisati še predsednik v odhajanju, Sebastian Pinera, ki se je sicer junija zavzel za čim hitrejšo obravnavo zakona.
Ameriški predsednik Joe Biden je na drugem medsebojnem sestanku pozval ruskega predsednika Vladimirja Putina k zmanjšanju napetosti med Rusijo in Ukrajino. Washington trdi, da Rusija kopiči vojsko na meji med omenjenima državama in načrtuje napad na sosednjo državo, kar pa je Moskva označila za neutemeljeno. Biden je v svoji izjavi podprl suverenost Ukrajine in delovanje države v okviru trenutnih meja. Napovedal je, da bodo ZDA v primeru vojaških nemirov sprejele ostre gospodarske in druge ukrepe. Na torkovem spletnem srečanju je Putin od ameriškega predsednika želel pravno zavezujoča varnostna zagotovila, ki bi preprečila širitev NATA proti vzhodu. Po njegovih besedah naj bi NATO krepil svoj vojaški potencial ob ruski meji in skušal osvojiti ukrajinsko ozemlje. Biden je poudaril, da le države članice NATA odločajo, kdo se lahko pridruži zavezništvu, pri čemer Rusija nima besede.
Tiskovna predstavnica etiopskega premierja Abija Ahmeda, Billene Seyoum, je Združene države Amerike in njihove zaveznice obtožila širjenja “destruktivnega narativa”. Obtožba se nanaša na skupno izjavo, ki jo je ob podpori vlad Avstralije, Kanade, Danske, Nizozemske in Združenega kraljestva objavilo ameriško zunanje ministrstvo. V njej države podpisnice izražajo skrb nad nezakonitimi aretacijami etiopskih državljanov na podlagi etnične pripadnosti, ki jih tamkajšnje oblasti izvajajo brez pravne osnove in kasnejšega zaslišanja pred sodnikom, s čimer “najverjetneje” prihaja do kršitev mednarodnega prava. Seyoum je v imenu etiopske vlade naštete obtožbe zavrnila. Medtem se nadaljujejo premiki na fronti med etiopsko vojsko in silami Tigrajske ljudske osvobodilne fronte, poznane pod kratico TPLF. Državna vojska, ki ji poveljuje Abi, je v ponedeljek uspela ponovno vzpostaviti nadzor nad strateško pomembnima mestoma v regiji Amhara – zgodovinskim Dèssiejem ter industrijsko in trgovsko razvito Kombolčo. Omenjeni mesti so pred mesecem zavzele čete TPLF, ki izgube mest ne dojemajo kot poraz, temveč jo želijo predstaviti kot del strateškega umika. TPLF se je sicer prejšnji teden umaknila tudi iz Lalibele, mesta, ki slovi po cerkvah, vklesanih v skale in ki se nahaja na Unescovem seznamu svetovne dediščine.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je odločil, da je trajna prepoved darovanja krvi za vse moške, ki so imeli spolne odnose z drugimi moškimi, diskriminatorna. Ob prejetju prijave o diskriminaciji določitve Zavoda za transfuzijsko medicino je zagovornik načela enakosti njihovo odločitev označil kot legitimno, saj naj bi ta skušala zagotoviti čim varnejšo darovanje krvi. Trajna prepoved naj bi v veljavo stopila na podlagi statistike, katere rezultati kažejo na večjo nevarnost okužbe z virusom HIV za moške, ki vstopajo v spolne odnose z drugimi moškimi. Med postopkom je Lobnik ugotovil, da je možnost okužbe z virusom HIV odvisna zlasti od spolnega vedenja, ki ni nujno povezano s spolom ali spolno usmerjenostjo posameznika. Prepoved je torej označil kot diskriminatorno, namesto nje pa predlaga začasno prepoved darovanja krvi le tistim, ki imajo več spolnih partnerjev ali tvegane spolne odnose.
OFF je pripravila vajenka Tia, mentoriral je Fabjan.
Prikaži Komentarje
Komentiraj